Pijte vino, ne gina

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.

Zvišanje trošarine na tobak ni sporno. Pri prodaji tobačnih izdelkov država trošarine navadno zvišuje večkrat na leto. Letos so se recimo tobačni izdelki podražili že trikrat. Ker je leta 2015 država z obdavčitvijo tobaka pobrala 418 milijonov evrov trošarin, leta 2021 pa recimo 421 milijonov evrov (lani so sicer ti dohodki zrasli na 470 milijonov evrov), je mogoče domnevati, da postopno zviševanje cene tobaka vendarle ima tudi pozitivne zdravstvene učinke: leta 2020 je Slovenija med prvimi v EU uvedla enotno embalažo tobačnih izdelkov in hkrati z zviševanjem obdavčitve je očitno kadilcev vse manj.

Drugače je pri popitem alkoholu. Ker vlada trošarin na alkoholne pijače ni zvišala že od leta 2014, so podatki o znesku trošarin na alkohol precej objektiven kazalnik slovenskih pivskih razvad. Leta 2015 je denimo država s trošarinami na alkoholne pijače zbrala 108,8 milijona evrov, leta 2016 že 112 milijonov, nato pa smo vsako leto očitno popili še za nekaj odstotkov alkohola več. V epidemičnem letu 2020 se je sicer konzumpcija alkohola zmanjšala, država je tedaj dobila 110 milijonov evrov trošarin, verjetno zaradi prepovedi prodaje in uživanja pijač na javnih mestih in po gostinskih lokalih, a je potem poraba spet naglo zrasla. Lani smo primanjkljaj alkohola iz leta 2020 že dodobra izravnali: leta 2022 je država s trošarinami na alkoholne pijače zbrala že 126 milijonov evrov.

A v teh podatkih se skriva kavelj: v Sloveniji je vino oproščeno omenjenih trošarin na alkohol, hkrati pa je vino tudi največji alkoholni problem. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo lani največ alkohola popili s pivom, in sicer 4,7 litra čistega alkohola na osebo. Leta 2016 recimo je ne glede na to država trošarine za male proizvajalce piva znižala. Popitemu pivu je lani sledilo vino, s katerim je povprečni prebivalec Slovenije v organizem dobil 3,8 litra alkohola. Temu sledijo žgane pijače, ki so z 1,4 litra alkohola pol tolikšen problem, kot sta pivo in vino.

Zadnja leta, ugotavljajo na NIJZ, se v Sloveniji poraba vina zmanjšuje. Glede na podatke o pobranih trošarinah očitno zato, ker pivci alkohola spijejo sorazmerno več žganih pijač. Cena teh se bo zdaj zvišala in proizvajalci vina seveda proti zvišanju trošarin na alkohol ne protestirajo.