Brez strehe nad glavo

V dnevnem centru za brezdomce v ljubljanskem Plečnikovem podhodu, ki ga upravlja Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, že 17 let pomagajo ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo: poskrbijo, da dobijo topel obrok, perejo in delijo jim oblačila, pomagajo jim pri reševanju osebnih in socialnih težav ... Nudijo jim dom.

Prostore so jim leta 2006 dobrohotno dale v brezplačni najem sestre uršulinke. A so se letos odločile, da jim ne bodo podaljšale najemne pogodbe. Zdaj centru grozi, da bo zaprl vrata.

Najemno razmerje je prenehalo že junija letos, vendar center, kljub temu da je že potekel rok za izselitev, še kar deluje. Sestre so zato zoper društvo sprožile tožbo. Razlog? Uršulinke pravijo, da je njihovo temeljno poslanstvo »vzgoja in izobraževanje z namenom evangelizacije ter molitev in bogoslužje«, v njihovih prostorih pa so zato najemniki, »ki opravljajo podobno kulturno ali vzgojno-izobraževalno poslanstvo«. Društvo bi lahko aktivnosti nadaljevalo, če bi za prostore odslej plačevalo tržno najemnino. Vendar tega denarja nimajo, pravijo v društvu.

Po pomoč so se že obrnili na Mestno občino Ljubljana. Rešitev naj bi bila gradnja novega zavetišča na Poljanski cesti, a to bo zgrajeno šele predvidoma do konca leta 2025. Ljubljanska nadškofija je društvu ponudila prostore v Stožicah, na obrobju mesta. A žal tudi to ni rešitev – aktivnosti brezdomcev so po svoji naravi vezane na središče mesta, tam beračijo, se družijo, samo z delovanjem v središču mesta lahko organizacije resnično spoznajo potrebe brezdomcev, samo tako lahko pomagajo čim širšemu krogu pomoči potrebnih.

V reševanje težave se je zato vključilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je z uršulinkami poskušalo sesti za skupno mizo. A naj bi bile te prezasedene z organizacijo Evropskega srečanja mladih – te dni se v Ljubljani namreč mudi več tisoč mladih romarjev iz vse Evrope –, zato so predlagale srečanje po novem letu. In sporočile, da jih zanimanje ministra Luke Mesca glede prostorov veseli, »saj je vprašanje brezdomcev v središču Ljubljane končno dobilo pozornost ustreznih deležnikov«, in da z upanjem pričakujejo srečanje, »ki bo gotovo obogateno s predlogi ministra in njegove ekipe za razrešitev situacije«.

Na ministrstvu si želijo, da bi center lahko nemoteno deloval v prostorih uršulink tudi v prihodnje. A sestre imajo po svoje prav. Lani je bilo v različne programe na področju brezdomstva vključenih več kot 3600 oseb, obstoječi dnevni centri in zavetišča v Ljubljani, kjer je koncentracija brezdomcev največja, dobesedno pokajo po šivih in se spopadajo s kadrovsko stisko. Ležišč je v zavetiščih premalo, lani je bilo teh, z rezervnimi vred, 323.

Deloma rešitev res pomeni gradnja novega centra na Poljanski cesti, na ministrstvu pa nameravajo v okviru kohezijskega projekta zgraditi dodatne bivalne enote za socialno najbolj ogrožene. A tudi to, se bojijo nevladne organizacije, ki delujejo na področju brezdomstva, bo – sploh ob zapiranju obstoječih prostorov in pomanjkanju celostne strategije preprečevanja brezdomstva – žal premalo.