Velike laži

Filozof Samo Tomšič je v Mladini pisal o lažeh populističnih politikov, in sicer da ti niso vedno nujno tudi avtorji laži in manipulacij, ki jih izrekajo, pač pa lahko delujejo zgolj kot njihovi administratorji. To pomeni, da zgolj pragmatično in oportunistično privzemajo laži in informacije, ki so že v obtoku, četudi morda vedo, da ne držijo, nato pa jih, ne da bi za to prevzeli odgovornost, širijo v javnosti.

Takšnih primerov naravnost mrgoli na slovenski desnici. Eden takih je nedavni primer domnevno prekomernega trošenja denarja kulturne ministrice.

Na spletni platformi X je prejšnji teden bivši poslanec SDS in notranji minister Vinko Gorenak zgroženo ugotavljal, da naj bi ministrica Asta Vrečko v drugi polovici leta 2022 za reprezentanco (gre za stroške, ki nastanejo ob različnih sprejemih in pogostitvah) porabila skoraj 13 tisoč evrov, njen predhodnik Vasko Simoniti v prvi polovici tistega leta pa le nekaj več kot 2500 evrov. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa naj bi porabila celo več kot 40 tisoč evrov. To je razbral iz nedavnega odgovora vlade na poslansko vprašanje poslanca SDS Antona Šturbeja.

Vendar omenjeni stroški niso zgolj stroški reprezentance ministrice, pojasnjujejo na ministrstvu, pač pa vključujejo tudi stroške vseh pogostitev na proslavah kulturnih praznikov (na primer na Kajuhovi in Prešernovi proslavi) in ob promociji različnih projektov. Če te odštejemo, naj bi strošek dejanske reprezentance ministrice v drugi polovici leta 2022 znašal 1593,96 evra, za obdobje prvih devet mesecev tega leta pa 4120,47 evra.

Gorenak je morda res navajal odgovor vlade, a ga je ministrica kaj kmalu seznanila, da naj bi pri poročanju stroškov prišlo do napake – ministrstvo je namreč kot odgovor na poslansko vprašanje posredovalo podatke za stroške celotnega ministrstva in ne zgolj ministrice. Vendar ta razlaga Gorenaka ni potešila, ministrica naj bi po njegovem javnosti še vedno »dolgovala mnoga pojasnila«. Svoje »veliko odkritje« je kmalu zatem delil na spletnem blogu, novico je poobjavila še Nova24TV, to pa je kakopak na spletni platformi X delil tudi Janez Janša.

Tako v SDS pravzaprav ravnajo ves čas. Spomnimo se, kako je notranji minister Aleš Hojs lani po spletnih omrežjih delil zapise, ki so Inštitutu 8. marec in skupini nevladnih organizacij, sodelujočih pri referendumu za vodo, pripisovali krivdo za požare na Krasu ter pomanjkanje vode po slovenski Istri in kraškem zaledju. Ali pa kako je poslanka Alenka Jeraj aprila letos v poslanskem vprašanju vladi po »zanesljivih neuradnih podatkih policije« navedla, da je policija »samo na območju Ljubljane obravnavala že 57 primerov posilstev, kjer je osumljeni storilec ilegalni migrant«. Policija je ta podatek zanikala, vendar se poslanka za izrečeno ni nikoli opravičila.

In prav za to gre – populistom ni mar, ali govorijo resnico ali ne, tudi takrat ne, kadar so jasno postavljeni na laž in se njihove navedbe izkažejo za neresnične ali vsaj zavajajoče. Pomembno je samo, kakšen je na koncu politični izplen.