Trije meseci počitka

Eden od najzahtevnejših projektov vlade tega leta bo dogovor s sindikati javnega sektorja, tudi z zdravniškim sindikatom, o novem plačnem sistemu, ključni element dogovora pa bodo nova pravila glede dopustov. Vlada bo predvsem pri zdravnikih in drugih zaposlenih v zdravstvu morda privolila v višje plače, a v zameno za krajšanje dopusta. Na to je namignil tudi finančni minister Klemen Boštjančič v intervjuju za Mladino prejšnji mesec. Dolgi in predolgi dopusti naj bi bili ena največjih anomalij v javnem sektorju, »posebej v zdravstvu so nekateri dopusti zares ekscesni. Tudi sam sem bil šokiran, ko sem dobil odločbo o dopustu. Pripada mi 44 dni dopusta, ta je bil potem zaradi omejitve, ki velja za funkcionarje, skrajšan na 40 dni. Mislim, da nobeden od mojih evropskih kolegov nima toliko dopusta. Ne bom pozabil, kako me je pogledal portugalski finančni minister, ko sem mu povedal, koliko dopusta imam. Bil je šokiran,« je dejal Boštjančič.

Minimalni dopust, ki v Sloveniji pripada delavcu, je 20 dni. V državni upravi je povprečje pri dopustih 32 dni, le nekaj deset zaposlenih v vojski in policiji ima 40 dni dopusta na leto. Na 40 dni je dopust omejen pri funkcionarjih, nekateri rekorderji v javnem sektorju pa imajo tudi 67 dni dopusta na leto – seveda brez upoštevanja prazničnih dni. Ker je nepredstavljivo, da bi bil recimo kak državni sekretar ali minister skoraj dva meseca na leto odsoten z delovnega mesta, se je v zadnjih letih uveljavila praksa izplačevanja odškodnin za neizrabljeni letni dopust. V Mladini smo predlani razkrili, da so si ministri v vladi Janeza Janše po izteku mandata izplačali precejšnje odškodnine, eden od rekorderjev je recimo bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki si je za 55 dni neizkoriščenega dopusta v letih 2021 in 2022 izplačal 14.700 evrov (bruto) odškodnine, finančni minister Andrej Šircelj recimo 12.600 evrov. A takšne odškodnine je dobilo več kot 50 funkcionarjev. Miro Petek, ki je bil zaposlen v kabinetu bivšega ministra za kulturo Vaska Simonitija, je prejel 3066 evrov, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš recimo 2390 evrov in tako naprej.

A najdaljše dopuste imajo v zdravstvu. V slovenskih javnih zdravstvenih institucijah je v povprečju vsak zaposleni odsoten več kot tri mesece. V ljubljanskem zdravstvenem domu so recimo za leto 2022 izračunali, da je bil vsak njihov delavec v povprečju odsoten 650,7 ure, kar je 81,3 delovnega dne oziroma tri mesece in 15 dni. V povprečju torej tam zaposlenih ni v službo več kot tri mesece. Podobno so odgovorili iz UKC Ljubljana, pri njih je predlani, torej leta 2022, delež vseh odsotnosti znašal 27,4 odstotka, pravijo: »Vsak delavec je bil v letu 2022 v povprečju odsoten 568,3 ure, kar je 71,04 delovnega dne oziroma tri mesece in šest dni.« Kako je to mogoče? Velik del teh odsotnosti, kažejo lastne analize zdravstvenih institucij, je posledica dopustov. V ZD Ljubljana, kjer je povprečni zaposleni odsoten 81 dni, je polovica te odsotnosti, natančneje 39 dni, letni dopust skupaj s prazniki. Na drugem mestu so seveda kratkotrajne in dolgotrajne bolniške odsotnosti ter materinski in očetovski dopusti, kar skupaj znese dobrih 29 dni. V povprečju pa se v javnem zdravstvenem sistemu dodajo še drugi razlogi za odsotnost. Štiri dni je v povprečju zaposleni odsoten zaradi izobraževanja.

V ljubljanskem zdravstvenem domu je bil leta 2022 vsak delavec v povprečju odsoten 650,7 ure, kar je 81,3 delovnega dne oziroma tri mesece in 15 dni.

Tako dolge odsotnosti zdravstvenega kadra so izjemne. Za podatke smo prosili Združenje bolnišnic avstrijske Štajerske (KAG). Vprašali smo, koliko dni v povprečju so posamezne kategorije zaposlenih v zdravstvu pri njih odsotne zaradi bolniškega dopusta, dopusta, izobraževanja in podobnega. V ZD Ljubljana torej odsotnost zaposlenih zaradi različnih razlogov znaša 31,3 odstotka, v UKC Ljubljana 27,4 odstotka. V bolnišnicah na avstrijskem Štajerskem so številke precej nižje. Povprečna odsotnost zaradi dopusta, bolezni in izobraževanja naj bi znašala zgolj 16 odstotkov časa, so odgovorili. Res je, da imajo nekatere kategorije zaposlenih večje bonitete. Zdravniki, stari več kot 43 let, recimo v povprečju delajo 194 dni na leto, to pomeni, da je njihova odsotnost 22,4-odstotna, so odgovorili. A vendarle je primerjava jasna: povprečni zaposleni v ZD Ljubljana, kar velja tudi za slovensko zdravstvo, v enem letu dela 178 dni, povprečni zaposleni v mreži bolnišnic na avstrijskem Štajerskem pa 210 dni. Verjetno bi tisti zdravniki, ki tako radi primerjajo slovenske in avstrijske plače, morali v zakup vzeti tudi ta podatek.

Očitno pa je še, da imajo ta dopustniški privilegij predvsem zaposleni v javnem delu zdravstva. Metka Zorc, ki vodi eno največjih zasebnih zdravstvenih podjetij v Sloveniji, to je medicinski center Medicor, je recimo sporočila, da pri njih z odsotnostjo ni težav: »Redkokdo zboli, bolniške niso problem, pa tudi ne odsotnost zaradi izobraževanja, saj jo zaposleni vedno nadomestijo oziroma nadoknadijo ure odsotnosti. Raziskave mnogi tudi delajo v prostem delovnem času. Mi si seveda ne moremo privoščiti daljših odsotnosti kadra.« Na kirurškem oddelku naj bi tako z upoštevanjem praznikov, dopustov in bolniškega dopusta odsotnost znašala zgolj 16 odstotkov delovnega časa, torej enkrat manj kot v UKC Ljubljana. V UKC Ljubljana pa imajo tudi zaposlene z rekordno dolgim uradno določenim dopustom, večinoma je to osebje, ki dela na območju z ioniziranim sevanjem. Ker lahko zdravniki ali medicinske sestre, ki delajo recimo z rentgenskimi aparati, k rednemu dopustu dodajo še do 18 dodatnih dni, imajo v UKC recimo zaposlene tudi delavce z več kot 65 dnevi uradno dodeljenega dopusta – brez upoštevanja praznikov.

Na vprašanje, kako bi lahko tako dolgotrajne odsotnosti zdravstvenega kadra uredili, iz ZD Ljubljana odgovarjajo, da imajo le omejene možnosti. Na nekatere pravice, kot je letni dopust, seveda ne morejo vplivati, strokovno izobraževanje spodbujajo. Ukrepe zato osredotočajo na boj proti absentizmu, torej proti odsotnosti zaradi bolezni in poškodb zunaj dela. Zaposlene izobražujejo o pravilih varnosti pri delu, spodbujajo preventivne zdravstvene ukrepe, zaposlene ozaveščajo o zdravju, jih spodbujajo k zdravemu življenju, spodbujajo rekreacijo in neformalno druženje. Ker poleg tega opažajo, da številni raje ostajajo doma iz zdravstvenih razlogov tudi zaradi neprijetnega delovnega ozračja, so lani začeli še poseben projekt, s katerim želijo povečati zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Z različnimi ukrepi, boljšo komunikacijo, osredotočanjem na karierni razvoj zaposlenih želijo ustvarjati pozitivno in spodbudno delovno okolje v upanju, da se bo vse to pokazalo tudi pri manjši odsotnosti zaposlenih.

Eden od najzahtevnejših projektov vlade tega leta bo dogovor s sindikati javnega sektorja, tudi z zdravniškim sindikatom, o novem plačnem sistemu, ključni element dogovora pa bodo nova pravila glede dopustov.

A ti ukrepi seveda ne morejo korenito spremeniti absentizma v zdravstvu, saj največji del odsotnosti odpade na dopuste, ki pa so določeni z dvema kolektivnima pogodbama. Bivši direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je že pred 12 leti opozoril, da če bi v UKC Ljubljana najdaljši dovoljeni dopust skrajšal tako, kot velja za vse druge panoge, bi pridobili toliko delovnih ur, kot bi imeli dodatnih 40 zdravnikov. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je že tedaj opozoril, da so nekatere zdravniške bonitete neprimerne. Tako imajo recimo radiologi 18 dni dodatnega dopusta na podlagi standardov varnosti iz daljne preteklosti. »Ob moderni tehnologiji, ki je bolje zaščitena, nekateri delavci v zdravstvu niso več upravičeni do tolikšnega števila dopustniških dni,« je Čeh tedaj dejal za RTV Slovenija. Ta vprašanja očitno zdaj končno prihajajo na dnevni red pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju, tudi o zdravniških. Sredi leta 2022 je vlada recimo že predlagala, da ne glede na vse zakonske določbe skupno število dni letnega dopusta ne bi smelo presegati 30 dni. Po odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so sicer ta pogajanja zastala, a Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, pričakuje, da bo vlada predstavila nova pogajalska izhodišča za ureditev plač v javnem sektorju in zdravstvu, kjer bo morebitno zvišanje plače pogojeno prav z omejitvijo dopustov.