Novo poganstvo

Ljudje tudi v brezbožnem svetu korporativne kulture hrepenijo po nevidnih silah, ki naj bi jim razložile nerazložljivo, jim pokazale pot in se namesto njih odločale, kadar na pomembna vprašanja ne najdejo odgovorov. Prav v svetu podjetništva in tudi politike se presenetljivo veliko mogotcev zanaša na newageevske kvaziduhovne prakse; energije, čakre, tretje oko, avrični obroči, vraževerje, astrologija, numerologija, okultizem, bela magija, čarobna moč kristalov in podobne zadeve lahko imajo pomembno vlogo tudi denimo pri trošenju javnega denarja in političnih odločitvah, ki zadevajo vse nas, ali pri pomembnih korporativnih dejanjih, ki poganjajo gospodarstvo. Pa še zdaleč ne le v tujini, denimo v Južni Koreji, kjer se direktorji velikih korporacij pred pomembnimi poslovnimi odločitvami radi posvetujejo s prerokovalci in šamani, ali na primer v Silicijevi dolini, kjer tech-bro velikani množično stavijo na transcendentalno meditacijo, mikroodmerjanje psihedeličnih drog in modrosti vzhodnjaških gurujev. Ne, veščine sodobnih šamanov so v poslovno in politično srenjo prodrle tudi pri nas: od nekdanje podpredsednice vlade in evropske komisarke, ki se je notranje odpirala med obredno hojo po žerjavici, prek nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke, ki je duhovne nasvete našla pri »belem magu«, vodji sektaške »civilne duhovne šole morale«, do najbogatejše Slovenke, ki se pri poslovnih odločitvah zanaša na astrologijo in pomembne posle sklepa le, kadar so planeti in zvezde ugodno poravnani.

Sodobni šamanizem in (neo)poganstvo sta pri nas v takšni ali drugačni obliki uspešno prodrla v svet posla in politike, približala pa sta se tudi svetu športa. Spomnimo se, kako je Srečko Katanec, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, v selektorske odločitve vključil čarobna zdravilca Alenko in Matjaža Ruperta iz podjetja P.E.C.A. International, ene od naših najuspešnejših komplementarnomedicinskih ustanov. Angažiral ju je kot tesna sodelavca reprezentance: med drugim sta odčitavala energijske podatke nogometašev in merila njihovo elektromagnetno polje, pridobljeni podatki pa so nato vplivali na izbiro reprezentantov in taktiko nogometnega moštva. Za boljši kontekst sta izmerila celo elektromagnetno polje argentinskega nogometnega velikana Lionela Messija, pri čemer – drugače kot pri naših nogometaših – niti nista potrebovala energijskega nihala, saj, kakor sta takrat razložila v intervjuju za Dnevnik, po 25 letih meditacije sveta ne dojemata samo s telesnimi čutili, temveč tudi z nadčutno zaznavo. Pri tem se spomnimo še, da je Nogometna zveza Slovenije poleg tega naročila energijsko čiščenje stadiona v Stožicah, ki sta ga prav tako opravila zakonca Rupert, seveda na pobudo Srečka Katanca, zloglasno vraževernega trenerja, ki se na dan tekme ni nikoli bril ali si strigel nohtov, saj naj bi to prinašalo nesrečo.

Korporativno poganstvo v panogo, ki je znana po nehumanih zahtevah po hiperproduktivnosti in maratonskem delovniku, vpeljuje prebrisane rešitve, ki sistemske težave neoliberalizma preobražajo v težave posameznikov.

Za najočitnejše vzporednice med poslovnim in (kvazi)duhovnim pa je treba le malce radovedneje pokukati na trg kariernega svetovanja oziroma coachanja. Ta je poln hibridov med nasveti za doseganje finančnega uspeha in instantno duhovnostjo, ki je navadno zakoreninjena v široki paleti (neo)poganskih, šamanskih in newageevskih idej. Izstopajoči primeri tovrstnih storitev pri nas so denimo razvpita »joga za krepitev mišice denarnice«, ki jo izvaja »skrbnica za sijaj in zdravje« Savina Atai, pa na primer eklektična ponudba storitev ateljeja Potovanje duše, med katere poleg kariernega in finančnega coachanja sodijo na primer tudi tečaji upravljanja kozmičnih energij in programi za učitelje energijskih povezav. Seveda ne smemo pozabiti niti na armenskega šamana in parapsihologa Rubena Papiana.

Rasputin slovenskega šolstva

Ruben Papian si je mesto v slovenskem korporativnem prostoru zagotovil kot menedžerski coach, ki je za svetovalne storitve računal vrtoglave vsote: kakor so poročale Finance, naj bi bili za enotedenski tečaj pri Papianu številni slovenski menedžerji odšteli kar po 37.500 evrov. Kasneje si je pridobil še naklonjenost nekaterih politikov in tako postal osrednja osebnost nenavadnega in, roko na srce, precej komičnega korupcijskega škandala, ki še vedno ni doživel sodnega epiloga. Trije javni šolski zavodi so mu v času, ko je ministrstvo za izobraževanje vodil Igor Lukšič – ta naj bi bil tudi sicer naklonjen newageevskim oblikam duhovnosti: Mojca Grobelnik, ministrova predstavnica za stike z javnostmi, je za Dnevnik leta 2009 povedala, da naj Lukšič ne bi nasprotoval poskusni uvedbi transcendentalne meditacije v slovenske šole –, skupaj izplačali dobrih sto tisoč evrov davkoplačevalskega denarja in sredstev iz evropskih skladov za sila vprašljive študije, ki so bile pravzaprav ponaredki.

Ruben Papian, samooklicani Nezemljan, mistik in prostozidar, je z ministrstvom za šolstvo sklenil sumljivo kupčijo: javni šolski zavodi so ga za mastno plačilo najeli za več raziskav, čeprav za to nima nikakršnih pristojnosti. Bizarna afera še čaka na sodni epilog.

A verjetno so bile ravno zaradi plagiatorstva precej verodostojnejše, kot če bi jih armenski parapsiholog spisal sam. Ko na hitro preberemo intervjuje, s katerimi je pred afero redno krasil našo medijsko krajino – od Sobotne priloge prek NeDela do nacionalnega radia –, postane jasno, da ni ravno modrec, za kakršnega se predstavlja, temveč je nedvomno šarlatan in priložnostni zaslužkar, ki si je kariero zgradil s prodajanjem megle. Razvpiti Armenec se je med drugim samooklical za Nezemljana, prostozidarja, ezoterika, bioenergetika, mistika in zdravilca. Pripisal si je razne nadnaravne sposobnosti, od čarobnega uvida v delovanje notranjih organov prek napovedovanja prihodnosti do povečevanja prsi, seveda brez lepotne kirurgije, kar lepo z mislimi. Ja, prav ste prebrali. Za Sobotno prilogo je še povedal, da uspešno zdravi raka z »eliminacijo sistema šifer v človekovi glavi«, v intervjuju za NeDelo pa je razkril svoj izjemno natančni izračun, da je v vsakem Slovencu »povprečno 24 voltov strahu«. Zdaj vsaj vemo, da se strah meri v voltih.

Pri vsem skupaj največji misterij še zdaleč niso njegove nadnaravne sposobnosti niti to, zakaj so mu naši mediji dolga leta vztrajno dajali prostor in ga vse do afere v šolstvu obravnavali dokaj nekritično. Ne, največji misterij je, kako je zaslužkarskemu guruju uspelo zagotoviti si položaj nekakšnega Rasputina slovenskega šolstva, kako je njegovim blodnjam nasedlo moštvo ducata politikov in uradnikov. Ministrstvo ga je za mastno plačilo angažiralo za »raziskovalno delo«, šolski zavodi pa so z njim sklenili pogodbe za študije, kot sta Nekateri vidiki vzgoje in izobraževanja in Dvig edukacijskih kompetenc, ki se že v zasnovi zdita kot sumljivo metanje javnega denarja skozi okno – ne glede na to, ali sta plagiat ali izvirni deli.

Nesporni pionir prepletanja politike in ezoterike pri nas je bil drugi predsednik republike Janez Drnovšek. V jeseni politične kariere se je posvetil iskanju notranjega ravnovesja, posvojil je newageevski besednjak in napisal več knjig o duhovnosti.

Misli o življenju in zavedanju

Ko govorimo o mešanju ezoterike in politike v našem prostoru, afera Papian še zdaleč ni osamljen primer. Nesporni pionir tovrstnega početja, absolutni O. G. prepletanja duhovnega in političnega na Slovenskem, je drugi predsednik republike Janez Drnovšek V jeseni politične kariere se je med spoprijemanjem z boleznijo posvetil iskanju smisla življenja in notranjega ravnovesja. Predsedoval ni le državi, ampak tudi Gibanju za pravičnost in razvoj, na glavo si je rad nadel cvetlični venec, posvojil je besednjak nekakšnega newageevskega mistika in napisal več knjig o duhovnosti, denimo uspešnico Misli o življenju in zavedanju. Drnovšek seveda v resnici nima nič skupnega s šarlatani, kakršen je Papian, njegovi nameni so bili čisti: na smrt je zbolel, se malo zamislil in svoja ezoterična dognanja razkril svetu – ni pa šlo za pozo ali posel.

Prebujeni Drnovšek je humanitarna prizadevanja širil po vsem svetu: med drugim se je kot mirovni posrednik angažiral v krizah v Sudanu in Darfurju, se udeležil inavguracije prvega bolivijskega predsednika, ki je bil pripadnik staroselskega ljudstva, med plovbo po bolivijskem jezeru Titikaka pa je, odet v tradicionalno bolivijsko nošo, za nameček še zaigral na andsko flavto. Njegova preobrazba iz politika v ezoterika je zato veliko prahu dvignila tudi v medijski krajini v tujini: časnik The New York Times je Drnovškova pozna leta v nekrologu opisal kot »radikalno preobrazbo, ki je vodila v holistični življenjski slog, zaradi katerega je spisal več newageevsko navdahnjenih knjig«, Aljazeera ga je označila za »newageevskega guruja«, britanski Times pa se je v slovitem intervjuju z njim pogovarjal kot z duhovnim voditeljem.

Vpliv, ki ga ima zapuščina Drnovškovega razodetja na »poduhovljenost« slovenskega političnega prostora, ni zanemarljiv. Kot je za Mladino zapisal Klemen Košak, smo se še pred leti »čudili Drnovškovemu obratu in razpravljali o tem, da je nemogoče biti duhoven in hkrati uresničevati pričakovanja družbe. Danes je duhovnost povsem vsakdanji del gospodarstva.« Drnovšek je hodil, da lahko Violeta Bulc teče. In to po žerjavici.

Vibracija belih levov

Malo pred koncem prvega desetletja tega stoletja smo se na svetovni zemljevid umestili s posredovanjem gurujskega predsednika države, nekaj let kasneje pa smo si v Bruslju večjo prepoznavnost zagotovili s komisarko za promet, ki je življenjepis obogatila s certifikatom, da obvlada vodenje hoje po žerjavici. Tega je pridobila z usposabljanjem na šamanskih akademijah v Peruju in na Škotskem, kjer ji je po njenih besedah »uspelo počistiti svoj notranji svet, svoje sence«, obredna hoja po žerjavici pa naj bi bila »dokaz višjega duhovnega zavedanja«. Kot je v času, ko se je odpravljala v Bruselj, zapisal časnik Der Spiegel, bi bila lahko namesto komisarke za promet »imenovana za komisarko za spodbujanje pozitivne energije«. Nekdanja podpredsednica vlade in ministrica za kohezijo je povedala, da je »šamanizem čudovita filozofija, ki posameznika opremi z izjemno kakovostnimi orodji za osebnostni razvoj,« in da ji »vse, kar mi je uspelo razviti pri sebi, izjemno koristi pri delu«.

V Bruslju je za večjo prepoznavnost Slovenije poskrbela komisarka za promet, ki je življenjepis obogatila s certifikatom, da je usposobljena za vodenje hoje po žerjavici. Pridobila ga je med usposabljanjem na šamanskih akademijah, kjer ji je »uspelo počistiti svoj notranji svet, svoje sence«.

Violeta Bulc je bila pred vstopom v politiko podjetnica in karierna svetovalka: podjetjem je med drugim pomagala »z izvirnimi metodami«, tudi na podlagi ugotavljanja, »kdo v podjetju so nosilci pozitivne energije«. V času, ko je v Bruslju začela greti komisarski stol, je na blogu svojega nekdanjega podjetja Vibacom, ki se je ukvarjalo predvsem s kariernim coachanjem, objavljala zapise o »vibraciji belih levov v srcu nove dobe« in »alkimiji vodstva in organizacije«. Tudi pri reševanju poslovnih težav in političnih vprašanj naj bi ji bile precej pomagale »modrosti starih civilizacij«.

Planetarno društvo plemenitosti

Še ena slovenska političarka, ki je v očeh številnih kritikov izgubila verodostojnost zaradi naklonjenosti vprašljivim duhovnim praksam, je Mateja Vraničar Erman, zdaj visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo, nekoč pa ministrica za finance in večkratna državna sekretarka na finančnem ministrstvu. V času, ko jo je Miro Cerar imenoval za ministrico, je časnik Finance razkril, da je članica »civilne duhovne šole morale«, »planetarnega društva plemenitosti« in »moralnega stebra socioloških mostov« Zdrava atmosfera, katere člani si ljubkovalno pravijo »atmosferčki«.

Nauki Zdrave atmosfere sicer deloma koreninijo v krščanskem izročilu, a odnos članov do vodje skupine, ki je zanje »pastir, prerok, svetnik in angel«, namiguje na sektaške značilnosti tega »društva«. Zagrebški duhovnik Zvonko Franc je njegovo delovanje označil za »krivoverstvo«. Mateja Vraničar Erman svojemu duhovnemu voditelju pravi kar »beli mag« in ne, ne gre za belega čarovnika Gandalfa ali njegovega nasprotnika Sarumana, kot bi sklepali poznavalci fantazijske sage Gospodar prstanov, temveč za Dragutina Barušića, skrivnostnega hrvaškega »nadučitelja«, ki na srečanjih s sledilci med drugim rad razširja različne konspirološke teorije, denimo to, da zaroto proti človeštvu kujejo prostozidarji, ki se med seboj na skrivaj sporazumevajo s posebnimi čipi, vgrajenimi v obeliske po vsem svetu.

Razkritje, da Ermanova sledi nenavadnim naukom spornega voditelja, je sprožilo burno razpravo, ali so tovrstna duhovna nagnjenja politikov stvar njihove zasebnosti ali zadeva, ki se tiče vseh nas. Če vprašljiva ezoterična prepričanja vplivajo na politične odločitve, vsekakor velja slednje. Miro Cerar je sicer finančno ministrico podprl z mnenjem, da je Zdrava atmosfera njena stvar, ki ne vpliva na njeno delo v vladi, pa tudi Ermanova je skušala javnost prepričati, da strogo ločuje med zasebnim in poklicnim, a mediji so bili nezaupljivi. Grega Repovž je takrat v uvodniku vaše najljubše revije zapisal, da »po zahodnem svetu danes deluje nepregledna množica tovrstnih društev. V preteklosti je bilo delovanje v tovrstnih društvih, kultih itd. zlasti v Sloveniji stvar zasebnosti, skrito tudi pred širšo družino, zdaj pa postaja vse bolj javno.«

Razkritje, da finančna ministrica sledi naukom vprašljivega guruja, je sprožilo burno javno razpravo o tem, ali so duhovna nagnjenja politikov stvar njihove zasebnosti ali zadeva, ki se tiče tudi nas. Če ezoterična prepričanja vplivajo na politične odločitve, vsekakor velja slednje.

»Vraničarjeva je v kultu. Kako bo to vplivalo na davke?« so se spraševali pri Financah, kjer so bili brez zadržkov prepričani, da je njena pripadnost sekti stvar javnega interesa. Pa ne le zato, ker so ministri javne osebe par excellence, temveč zato, ker je bila članica društva, ki »želi izboljšati sistem po svojih vrednotah, ki niso nujno splošno sprejete vrednote večine ljudi,« pa tudi zato, ker je ministrica s hvaljenjem voditelja in poveličevanjem društva kazala, »da ni sama sposobna rešiti pomembnih težav, temveč se pusti voditi«.

Dodali so še: »Ne pričakujete in ne zaupate, denimo, predsedniku vlade, ki se odloča po posvetu z vedeževalko.«

Manifestacija milijarde evrov

Še veliko bolj kot v politiki pa so newageevske pogruntavščine prisotne v korporativni kulturi. Naše prvo ime združevanja ezoteričnega in poslovnega je brez dvoma Iza Sia Login, soustanoviteljica podjetja Outfit7, ki je ustvarilo razvpito franšizo videoiger Talking Tom. Ta je za podjetje prava zlata jama, saj temelji na prebrisanih mehanizmih, s katerimi najmlajše uporabnike napadalno bombardira z oglasi in jih hkrati pahne v digitalno odvisnost. Podjetje sta z (zdaj bivšim) možem Samom pred šestimi leti za vrtoglavo milijardo ameriških dolarjev prodala kitajskim vlagateljem, pri čemer naj bi bil ključno vlogo odigral »univerzum«. Pot do uspeha naj bi jima bila večinoma tlakovala astrologija: Loginova je kupčije sklepala le pod pogojem, da »zvezde v redu stojijo«, kot je pojasnila v nenavadnem intervjuju z Zvezdano Mlakar v najbolj gledanem terminu na nacionalni televiziji.

Po slovesu od tehnološke panoge sta se nekdanja zakonca Login preusmerila v »filantropske megaprojekte«, okoljevarstvena prizadevanja in ekološko kmetijstvo. Ustanovila sta fundacijo Login5, katere vizionarsko poslanstvo nista le »čist zrak in čista voda«, temveč tudi »čista zavest«. Iza Sia Login se je zadnja leta osredotočila na svoje novo podjetje Reemina, »akademijo zavestnega vodenja«, v kateri direktorje in menedžerje uči, kako »manifestirati« poslovne cilje: »Reemina voditeljem omogoči, da spoznajo svoj vpliv, dvignejo zavest vodstva in zgradijo vzporedne poti,« kar naj bi med drugim storili tako, da »snamejo masko sebičnega ega«, pa tudi ob pomoči »energijske ekonomije«, »theta meditacije na vrtu« in seveda manifestacije.

Ja, Iza Sia Login je mojstrica tako imenovane manifestacije, »zavestnega kreiranja svoje resničnosti«, kar je unovčila že v času delovanja v podjetju Outfit7, dve leti po prodaji podjetja za rekordni znesek pa še na Havajih, kjer je priredila »energetsko očiščevalno druženje«, tečaj Manifestacija ljubezni, za katerega so premožni obiskovalci odšteli skoraj 7000 evrov. Kot je prva dama slovenskega korporativnega poganstva pojasnila v videovabilu, je bistvo Manifestacije ljubezni vpogled v »theta stanje zavesti, v katerem znižamo frekvenco in pogledamo, kakšne blokade so v nas«. Lokacija srečanja je bila izjemno prikladna zaradi pestrega havajskega živalstva, saj naj bi bila ena od najučinkovitejših metod odpravljanja teh blokad plavanje z delfini. »Delfini s sonarji sproščajo frekvence, ki v nas prebudijo usklajevanje s tem, kar v resnici smo,« je pojasnila Loginova in nadaljevala: »Včasih se ob tem zgodi, da se ljudje ozdravijo od raka, pa tudi ljudje, ki so imeli težave s hrbtenico, so čudežno ozdraveli.« Dodala je še, da je sama »tekom dveh let plavanja z delfini ozdravila svoje bolečine in tudi bolečine svojih prednikov«.

Njena šamanska pajdašica, mojstrica astrologije in duhovnega zdravljenja Gaia Astra, pa je za nameček dodala: »Zanimivo postane, ko se šamanizem združi z astrologijo. Vsi planeti imajo svojo inteligenco, zavest in vpliv. Na Havajih vas bom povezala z vašim tokom, kajti planeti se vedno gibljejo in ustvarjajo božanski načrt, ki ga ima vsak od vas. In ko ste povezani s tem tokom, postanejo odnosi boljši, ljubezen pa postane tantrična.« Moštvo šamanskih gurujk z Izo Login na čelu je s srečneži na Havajih izvajalo tudi »obred štirih vetrov«, med katerim so »potovali ob zdravilnih starodavnih pesmih, ki so povezane z duhovi rastlin«.

Prvo ime korporativnega poganstva pri nas je brez dvoma Iza Sia Login, najbogatejša Slovenka in soustanoviteljica podjetja Outfit7. Pot do uspeha naj bi ji bila večidel tlakovala astrologija: kupčije je sklepala le pod pogojem, da »zvezde v redu stojijo«.

Newageevske prakse je Iza Sia Login posvojila že davno pred odpravo na Havaje in davno pred ustanovitvijo akademije zavestnega vodenja Reemina. Pravzaprav so bile gonilna sila megalomanskega podjetja Outfit7 že od njegovega nastanka, celo ime podjetja – kot tudi spremenjeno ime njegove soustanoviteljice – je bilo izbrano na podlagi numeroloških dognanj. Numerologija, astrologija in manifestacija pa še zdaleč niso edine ezoterične prakse, s katerimi je Iza Sia Login podjetje usmerjala na poti do vesoljnega uspeha. Ključna je bila tudi denimo kristaloterapija, izkoriščanje čarobne moči kristalov, ki nam po besedah Loginove »pomagajo sčistiti blokade«, saj gre za »gradnike zemlje«, ki »imajo najbolj čisto vibracijo zemlje« in med drugim aktivirajo »ozaveščenje blokad, ki pomaga pri manifestaciji« – očitno tudi pri manifestaciji milijonov evrov.

Šamanske dejavnosti Ize Sie Login zgovorno pričajo o prikritem bistvu prepletanja poslovnega in kvaziduhovnega, ki se skriva pod tanko fasado razodetij, človekoljubnosti in iskanja notranjega miru. V panogo, ki je znana po nečloveških zahtevah po hiperproduktivnosti in maratonskem delovniku, vpeljuje prebrisane rešitve, ki sistemske težave neoliberalizma preobražajo v težave posameznikov. Pri tem se moramo vprašati, ali so torej kvaziduhovne prakse, ki čedalje bolj prežemajo korporativno kulturo, po svoje le sredstvo, ki naj bi zameglilo pogled posameznikov na turobno resničnost pisarniškega garanja. In pa seveda, ali bi resnično poduhovljen človek, katerega življenjsko poslanstvo je človekoljubje, množično proizvajal digitalni crack, kakršen je Talking Tom, in ga nato serviral najranljivejši skupini – otrokom.