Meka korporativnega poganstva

Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«

Opevanje umetne splošne inteligence kot nekakšnega božanstva je le kaplja v morju kvaziduhovnih praks, ki so našle prostor v Silicijevi dolini. Tehnološka panoga je, še posebej v Združenih državah Amerike, dokaj obsedena z vzhodnjaško duhovnostjo in meditacijo. Jack Dorsey, soustanovitelj Twitterja in njegov nekdanji izvršni direktor, poje zgolj en obrok na dan, redno opravlja dopaminski post, prisega na japonsko filozofijo vabi-sabi in vsako leto opravi desetdnevno tiho meditacijo vipasana, med katero se umakne v samoto ter se osami od tehnologije in ljudi. Tudi Steve Jobs je upošteval eklektično mešanico budističnih in hinduističnih sporočil, se nekajkrat odpravil na duhovno potovanje po Indiji, kjer se je povezal s hindujskim gurujem Nimom Karolijem Babo, po pisarni pa je rad hodil bos. Mark Zuckerberg je po Jobsovem priporočilu obiskal hindujski tempelj oziroma ašram Kainči Dham, pred pagodo Wild Goose na Kitajskem pa je molil za svetovni mir. Tehnološke velikane, ki izvajajo meditacijo in vaje za čuječnost, bi lahko naštevali do pojutrišnjem.

Carolyn Chen, sociologinja religije in profesorica etničnih študij na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, je v študijah o duhovnosti v Silicijevi dolini, izdanih v knjigi Jej, moli, programiraj – ki se hudomušno poigra z naslovom uspešnice Jej, moli, ljubi, priljubljenega romana o plehkem iskanju duhovnosti v eksotičnih deželah –, med drugim ugotavljala, da tehnološka panoga po svoje izkorišča tradicionalne vzhodnjaške duhovne prakse, kot je meditacija, saj jih izrablja za zagotavljanje finančnih koristi podjetij in večjo produktivnost zgaranih delavcev. Kultura podjetniške duhovnosti je kot taka pogosto v popolnem nasprotju z vrednotami vzhodnjaških filozofij in duhovnih praks staroselskih modrecev, iz katerih črpa: njihova sporočila s tem, da jih prestavi v kontekst korporativne kulture in dobičkarstva, sprevrže v nekaj plehkega. Tu je treba še dodati, da številne šamanske in vzhodnjaške meditativne tradicije temeljijo na tisočletnih izkušnjah in jih seveda ne moremo metati v isti koš s prodajalci kristalov in jasnovidnimi parapsihologi.

Carolyn Chen je poleg tega ugotovila, da se je v brezbožni Silicijevi dolini vzpostavila kultura, ki poveličuje delo, produktivnost in uspeh, ki so postali »lažni idoli 21. stoletja«. Pisarne so nadomestile cerkve in postale prostor, kjer ljudje iščejo smisel življenja, okrog izvršnih direktorjev korporacij in zagonskih podjetij pa so se razvili kulti osebnosti. Korporativno poganstvo je v tem kontekstu tudi trženjsko orodje, ki direktorje (kvazi)razsvetljenih podjetij prikazuje kot duhovne guruje. Chenova opozarja še na to, da se v zagonskih podjetjih Silicijeve doline, kjer morajo uslužbenci sodelavce že tako obravnavati kot družino, teambuildinge z obvezno prisotnostjo pa kot utrjevanje družinskih odnosov, z vsiljevanjem praks, kot sta denimo meditacija in joga – Google na primer uslužbence spodbuja, naj samozavedanje in čustveno inteligenco krepijo z meditacijo –, še dodatno zabriše meja med zasebnim in poklicnim.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>