V kakšni formi vstopamo v leto 2024?

Novo leto je priložnost za nov začetek, s tem v mislih si ljudje postavljajo novoletne zaobljube. Med najpogostejšimi naj bi bile tiste, povezane z izgubo teže, fitnesi so prvih nekaj dni v novem letu pregovorno vedno polni, ljudje bi radi prenehali piti alkohol in kaditi, več časa bi radi preživeli z družino ali zamenjali službo. Po drugi strani je novo leto tudi priložnost za pogled nazaj, za premislek o tem, kaj nam je minulo leto prineslo in v kakšni formi vstopamo v novega. Pri tem nam lahko precej pomagajo številke, tiste najzanimivejše so ob koncu leta spet zbrali na statističnem uradu.

Leto 2023 se je začelo precej negotovo, v naši neposredni bližini je divjala vojna, svet si še ni opomogel po pandemiji, inflacija je bila visoka, napovedi ne najboljše. Leto smo naposled zaključili s 4,2-odstotno inflacijo, ta je več kot pol nižja kot pred letom dni, a obenem še vedno višja kot v območju evra. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra je bila po drugi strani višja od plače za isto obdobje leta 2022, in sicer nominalno za 10,1 odstotka, ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin pa za 1,8 odstotka.

Gospodinjstva so bila kljub temu občutno bolj varčna, v prvem polletju se je nominalna rast potrošnje gospodinjstev v primerjavi z letom prej namreč znižala za 9,3 odstotne točke. Viden je tudi trend upadanja porabe električne energije: septembra so gospodinjstva porabila 8,8 odstotka manj električne energije kakor leto prej in 10,7 odstotka manj kot leta 2021.

Samo do konca septembra je bilo v Sloveniji prvič registriranih več kot 66.800 osebnih avtomobilov (to je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani), izmed teh je bila dobra polovica avtomobilov novih (pet odstotkov več). Vseeno smo v prejšnjem letu pogosteje uporabljali javni promet. Z mestnim avtobusom se je v prvih devetih mesecih prepeljalo za 18 odstotkov več potnikov kot leta 2022, 14 odstotkov več potnikov je uporabljalo tudi medkrajevne in mednarodne avtobusne linije, pet odstotkov več potnikov kot lani pa se je na pot odpravilo z vlakom.

Sloveniji je v prvem polletju uspelo ustvariti za skoraj 425.000 ton oziroma devet odstotkov več odpadkov. Skupno je bilo v tem obdobju zbranih 5,1 milijona ton odpadkov. Precej neslavno pa je že aprila po podatkih organizacije Global Footprint Network dosegla dan ekološkega dolga, torej dan, ko je že porabila vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. To pomeni, da bi, če bi vsi prebivalci Zemlje živeli kot Slovenci, potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Če bi morali na podlagi teh številk sprejemati novoletne zaobljube, ne bi bilo nič narobe, če bi v letu 2024 na primer ustvarili manj odpadkov, uporabljali več obnovljivih virov in na ceste spravili kakšen avto manj. Raziskave sicer kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube prekrši ali odmisli že po enem mesecu, le deset odstotkov naj bi jih bilo pri doseganju svojih ciljev uspešnih. A upanje vendarle ostaja.