Res nezakonit odvzem živali?

V resnici bi bila nezakonita vrnitev odvzete govedi prvotnemu lastniku

Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.

A v tej zadevi se ne dogaja nič izjemnega. Redni in izredni strokovni ter upravni nadzori so del sistema inšpekcijskega nadzora. Tako je tudi prav. Kar je v tem primeru izjemnega, je, da je v zadevo vpletena veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic. Ta pri kmečkih in veterinarskih interesnih združenjih, ki gredo skozi življenje z roko v roki, že tako ni bila priljubljena, saj pravice živali jemlje resno. Hkrati jo je premier Robert Golob poleti javno izpostavil, ko jo je povabil, naj prevzame vodenje Uprave za varno hrano, vrhunec vsega pa je bila njena podpora noveli zakona o zaščiti živali, ki prinaša več pravic za dobrobit živali.

Omenjena interesna združenja očitno zahtevajo žrtev – poleg diametralno drugačne odločbe in vrnitve živali lastniku si želijo kazni za veterinarko, ki je živali odvzela. Vse mogoče institucije na čelu z upravo za varno hrano so zdaj v krču, filigransko natančno pregledujejo vsebinsko in formalno pravilnost njene odločitve, ali kot bi rekli po domače, iščejo dlako v jajcu, iščejo formalistične napake v postopku, ki bi jih ob tako zavzetem nadzoru našli v marsikateri drugi odločbi o odvzemu živali.

Kar se tiče zahtev po dodatnem kaznovanju, discipliniranju veterinarske inšpektorice, je treba najprej poudariti, da doslej nihče izmed nadzornih organov še ni ugotovil,  da bi bile živali neupravičeno odvzete. Poleg tega vsebina nove odločitve še ni znana in ni nujno, da bo vsebinsko drugačna od prve. Pa tudi če bi bila, če bi inšpektorica res storila formalno napako, to verjetno ni razlog za dodatne sankcije.

Verjetno bi bili prej do dodatnih kazni upravičeni tisti lastniki, ki imajo tradicijo neprimernega ravnanja z živalmi – na primer s trajno prepovedjo vzreje oziroma lastništva živali. Tu namreč govorimo o lastniku živali, ki delo kmeta opravlja ob delu kot dopolnilno dejavnost, ki je v preteklosti ob različnih pregledih večkrat prejel negativno oceno. Za živali pa kljub temu ni dostojno poskrbel. Bi bilo res smiselno še eno v vrsti opozoril, naj to stori, če vseh prejšnjih ni upošteval? Je zato smotrna morebitna vrnitev živali, kot zahtevajo kmečke organizacije?

No, kar se vrnitve tiče, ne le, da ne bi bila humana do živali, pač pa bi bila protizakonita. Zakon o zaščiti živali v 43. členu namreč jasno določa, da vrnitev živali ni mogoča niti »v primeru pravnomočno odpravljene odločbe o odvzemu živali«, pač pa je »dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem«.

Kmečka interesna združenja, ki se zavzemajo za spoštovanje najmanjše formalnosti v postopku odvzema živali, torej sočasno pozivajo k protizakonitemu ukrepu vrnitve živali lastniku.