Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih

Nezakonito kaznovanje mladoletnikov

Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.

Pred petimi leti je zaradi neplačila 1,3 evra na letni ravni pred sodišče moralo okoli 100 mladoletnikov, lani, kot so razkrili tudi v oddaji Vala 202 Vroči mikrofon, pa jih je bilo že sedemkrat več, točno 728. Vse skupaj je vprašljivo z vidika sorazmernosti, pa tudi z vidika smotrnosti. Zakaj do tega pravzaprav prihaja?

Zakon o prekrških določa, da se kazen za prekrške izreče in določi po hitrem postopku brez zaslišanj in sodnih obravnav ter v primeru, da se kaznovana oseba ne pritoži in plača polovično kazen. Takrat je zadeva zaključena. A za mladoletne osebe, med katere spada tudi velika večina srednješolcev, zakon določa izjemo, nekakšno varovalko, ki naj bi zagotavljala, da ne prihaja do krivic, ki se tako rade dogajajo v hitrih postopkih oblastnih odločitev, da je kdo storil prekršek in bo zanj kaznovan.

Mladoletnikov zato inšpektorati ne morejo kaznovati po lastni presoji, pač pa to lahko stori le sodišče. A v primerih, ko gre za res bagatelne prekrške z neznatnimi negativnimi posledicami ali oškodovanjem, je učinek te določbe nasproten – otroci (in njihovi starši) so po nepotrebnem travmatizirani s sodnimi zaslišanji in opomini zaradi neplačila 1,30 evra, kolikor stane ena vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom. Jasno je, da gre za nesorazmeren ukrep.

V Ljubljanskem potniškem prometu, ki spada pod Javni holding Ljubljana, pojasnjujejo, da jim neplačevanje vozovnic na letni ravni vzame okoli 10 odstotkov prometa od vozovnic oziroma pet milijonov evrov. In kot nekakšen vzgojni ukrep vztrajajo, da mestni inšpektorat te zadeve posreduje sodišču, ta pa potem opravi zaslišanja z mladoletniki. Ker gre za podjetje v lasti mestne občine, bi to prakso lahko preprečile mestne oblasti na čelu z županom Zoranom Jankovićem. Še bolje pa bi bilo, da bi za srednješolce omogočili brezplačen prevoz in težave ne bi bilo več.

V javnem podjetju Marprom, ki v Mariboru izvaja mestni avtobusni promet, pojasnjujejo, »da v vseh letih svojega delovanja podjetje ni podalo nobenega predloga za postopek na sodišču v primerih, po kakršnih vprašujete«.

V vmesnem času pa bi svojo vlogo morala prepoznati in odigrati sodišča – tako kot so jo v primeru kaznovanja mariborskih dijakov, ki so v času epidemije protestirali za vrnitev v šole – ter nesorazmerne postopek zoper mladoletnike preprosto ustaviti. To od njih zahteva celo zakon o prekrških, ki določa, da sodnik lahko odloči, da ne bo začel postopka proti mladoletniku, »čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil prekršek, če glede na naravo prekrška in okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn«. Verjetno je sodni postopek zaradi neplačila 1,30 evra šolski primer postopka, ki ni smotrn.

Kljub temu je takšna praksa sodišč v teh primerih prej izjema kot pravilo.

V NOVI ŠTEVILKI MLADINE PREBERITE TUDI:

• Novo poganstvo. Newageevske pogruntavščine, od čarobnih kristalov do transcendentalne meditacije, vplivajo na vodenje podjetij, včasih pa so od njih odvisne celo politične odločitve. Piše Gregor Kocijančič. >>
• »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki.« Intervju: Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist. Sprašuje Monika Weiss. >>
• Janez Janša, slovenski Don Kihot. Kako je Vinko Gorenak priznal, da SDS svojo skrajnost utemeljuje na jezi svojega predsednika Janeza Janše. Piše Luka Volk. >>