»Seksualnost ni bila od nekdaj taka, kakršno poznamo«

Razvoj meščanske družbe v 17. in 18. stoletju je bil osrednjega pomena za spremembe v seksualni kulturi

V članku z naslovom "Pornografija je bila oblika družbene kritike," ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, se je novinar Sebastian Hammelehle pogovarjal z zgodovinarjem Franzom X. Ederjem, ki pravi, da seksualnost ni bila od nekdaj taka, kakršno poznamo. "Razvoj meščanske družbe v 17. in 18. stoletju je bil osrednjega pomena za spremembe v seksualni kulturi. S poznanstvenjem in liberalizacijo zakonov v razsvetljenstvu so začeli povsem drugače razpravljati o spolnosti, zaščiti in spolnih boleznih."

"Podoben pomen ima tudi nastanek delavskega družbenega razreda v 19. stoletju. V novih družbenih kontekstih so se odprle povsem nove možnosti. Ljudje so lahko živeli specifične oblike spolnosti, ki bi bile v kmečki kulturi nemogoče. Pomembna je bila seveda tudi urbanizacija. Anonimnost mestne kulture je vodila k temu, da je bilo spolnosti več. Tako so imeli delavke in delavci pogosteje predzakonske spolne odnose; če je ženska zanosila, je par lahko zaživel skupaj in si ustvaril družino. Tesne vaške povezanosti, tradicije in nadzora, ki je izviral iz tega, v mestu ni bilo," pojasnjuje Eder.

"Od šestdesetih let naprej pornografija sledi kapitalistični logiki. Njeno bistvo je ustvarjati potrebe in nagovarjati čedalje širše sloje potrošnic in potrošnikov."

"Od šestdesetih let naprej pornografija sledi kapitalistični logiki. Njeno bistvo je ustvarjati potrebe in nagovarjati čedalje širše sloje potrošnic in potrošnikov. Sodobna pornografija je stroj za spodbujanje potreb," še poudarja Eder.

VEČ V POSEBNI ŠTEVILKI POŽELENJE, KI JO NAJDETE TUDI V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >>