Največji moralni problem našega časa

Nelson Mandela je večkrat poudaril: »Palestina pomeni največji moralni problem našega časa.« Vedel je, kaj govori: hej, vse življenje se je boril proti apartheidu – in ga zrušil! In apartheid, segregacijo, kolonializem in rasizem je vedno prepoznal – zlahka. Na prvi pogled. Še več, izraelski apartheid mu je tako bil v oči, da je leta 1994 oznanil: »Mi, Južnoafričani, ne bomo svobodni, dokler ne bodo svobodni vsi Palestinci.«

Zato ne preseneča, da je prav Južna Afrika 29. decembra na Meddržavnem sodišču v Haagu vložila tožbo proti Izraelu. Meddržavno sodišče je sodišče Združenih narodov, ki zavezuje tudi Izrael – ker je član Združenih narodov. Južna Afrika na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu ne bi prišla daleč – ker Izrael tako kot Amerika, njegova zaveznica št. 1, ni član tega sodišča, pristojnega za pregon genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.

Južna Afrika Izrael obtožuje »kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida nad Palestinci v Gazi«. Izraelska dejanja imajo »genocidno naravo«, saj so storjena s »posebno namero uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine«. Vse, kar s Palestinci počnejo »izraelski državni organi, izraelski državni agenti ter druge osebe in entitete, ki so pod njihovo upravo, njihovim nadzorom ali njihovim vplivom, pomeni kršitev Konvencije o genocidu«. Za genocidna dejanja štejejo »pobijanje Palestincev v Gazi, povzročanje hudih telesnih in psihičnih poškodb ter ustvarjanje življenjskih razmer, ki naj bi Palestince fizično uničile«.

Južna Afrika hoče, da Meddržavno sodišče presodi, ali je to, kar Izrael počne s Palestinci, genocid. Ali bolje rečeno: Južna Afrika hoče, da se to razčisti. Je to genocid? So to genocidna dejanja? So to genocidne namere? Predstavljajte si, da Meddržavno sodišče presodi: Ja, to je genocid! Ja, to so genocidna dejanja! Ja, to so genocidne namere! Kaj bi to pomenilo, veste: da Zahod v živo – v neposrednem televizijskem prenosu, v realnem času – gleda genocid, a ni ničesar ukrenil! Da Zahod v imenu občutka krivde, ker je pred in med drugo svetovno vojno zatajil Jude (Amerika je zavračala ladje z Judi, ki so bežali pred nacizmom, Evropa je sekundirala holokavstu), Izraelu pušča odvezane roke, Palestinci pa plačujejo za izvirne grehe Zahoda.

Južna Afrika hoče, da Meddržavno sodišče presodi, ali je to, kar Izrael počne s Palestinci, genocid. Ali bolje rečeno: Južna Afrika hoče, da se to razčisti. Je to genocid?

Izrael je Južno Afriko takoj – in predvidljivo – obtožil »klevetanja«, obenem pa opozoril, da »prebivalci Gaze niso njegov sovražnik«, in poudaril, da »Južna Afrika sodeluje s teroristično organizacijo, ki poziva k uničenju Izraela«. Kar je seveda tipični izraelski sofizem: kdor kritizira Izrael, podpira Hamas! In dalje: kdor kritizira izraelsko politiko, je antisemit! Če kaj, potem je prav to kleveta. Še toliko bolj, ker je Šulamit Aloni, nekdanja izraelska ministrica za izobraževanje (velika liberalka, zagovornica sožitja s Palestinci in ločenosti cerkve in države, ki je nekoč celo zahtevala izgon izraelskih kolonistov z Zahodnega brega), leta 2002 v intervjuju za Democracy Now na vprašanje, zakaj kritike izraelske vlade vedno razglasijo za antisemite, povsem jasno odgovorila: »No, to je trik, ki ga stalno uporabljamo. Ko v Evropi kdo kritizira Izrael, na dan privlečemo holokavst. Ko pa kdo v Ameriki kritizira Izrael, ga razglasimo za antisemita … In ljudi, ki kritizirajo določena dejanja izraelske vlade, je zelo lahko obsojati antisemitizma, kakor je tudi zelo lahko na dan privleči holokavst in trpljenje judovskega ljudstva, s čimer vedno upravičimo vse, kar počnemo Palestincem.«

»Popoln prezir do človeškega življenja«

Ergo: če kritiziraš izraelsko vlado, ne pomeni, da si antisemit. In dalje: če kritiziraš izraelsko vlado, ne pomeni, da podpiraš teroriste. Kaj pa klevetanje – ali Južna Afrika res kleveta Izrael? In končno: ali Izrael v prebivalcih Gaze vidi svoje sovražnike?

Poglejmo statistiko. Izraelska vojska – orožje izraelske skrajno desničarske vlade – je pobila okrog 25 tisoč Palestincev. Od tega je bila, poroča UNICEF, večina žensk in otrok – slednjih od 8 do 12 tisoč. Pri tem je pobila in dobesedno izbrisala več kot šeststo družin – v celoti. Kompletno, totalno. Ranila je več kot 57 tisoč civilistov. Ustvarila je 25 tisoč sirot. Ogromno Palestincev pogrešajo. Nihče ne ve, koliko je zasutih med ruševinami. Pobila je več kot 600 zdravstvenih delavcev, več kot sto novinarjev in več kot sto uslužbencev Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA). Preselila in razselila je skoraj dva milijona civilistov – okrog 90 odstotkov prebivalcev Gaze. Poškodovala, razdejala ali povsem uničila je več kot 100 tisoč stavb, več kot 50 tisoč bivanjskih enot in več kot 234 tisoč domov. Poškodovala, razdejala ali povsem uničila je več kot dvesto verskih objektov (od mošej in musal do krščanskih cerkva) ter več kot 200 dobrin kulturne dediščine in arheoloških najdišč. Uničila, razdejala ali onesposobila je 70 odstotkov šolskih poslopij in 28 bolnišnic – od skupno 35. Več kot tisoč otrokom so noge ali roke amputirali – brez anestezije. Zlorabljanje otrok in poniževanje ljudi je tu industrializirano. Brezposelnost je skoraj absolutna (85-odstotna), polovica prebivalcev Gaze strada, zrak je umazan, okolje je degradirano, voda je nepitna, skoraj petina prebivalcev Gaze je hudo zbolela – kužne bolezni se množijo s hitrostjo izraelske ofenzive. A kot pravi upokojeni izraelski polkovnik Giora Eiland: »Hude epidemije na jugu Gaze nas bodo približale zmagi.« Gaza – ground zero – je praktično zravnana s tlemi. Uničenje je popolno – in prepričljivo. Izrael – ki ga vodi najskrajnejša vlada v zgodovini (in za katerega ameriški predsednik Joe Biden, njegov oboroževalec, fabulistično pravi: »Če Izrael ne bi obstajal, potem niti en Jud na tem svetu ne bi bil varen«) – zadaja Palestincem neizmerne bolečine in brezmejno trpljenje. Z vso ekscesno vnemo množičnih pokolov in vizualno ekspresivnostjo apokalipse, navsezadnje, Izrael Gazo obmetava z enotonskimi bombami (alias BLU-109), »štirikrat težjimi od bomb, s katerimi je Amerika v iraškem Mosulu ciljala sile Islamske države«, kot je poročal CNN. »Hamas je treba uničiti, Gazo demilitarizirati, palestinsko družbo deradikalizirati,« je oznanil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ga podpira le še 25 odstotkov Izraelcev in ki si poskuša z vojno – z »demilitarizacijo Gaze« in »deradikalizacijo palestinske družbe«, ki bo palestinsko družbo kvečjemu radikalizirala – podaljšati mandat in svobodo (zaradi korupcije mu grozi ječa!), kontraadmiral Daniel Hagari, tiskovni predstavnik izraelske vojske, pa je izjavil, da je njihov »poudarek na uničevanju, ne pa na natančnosti«.

Le z izrazom »apokaliptično« lahko opišemo srhljive posnetke iz Gaze – posnetke celih predelov, ki letijo v zrak. Drugi izrazi za te posnetke »poudarka na uničevanju« – za te posnetke »demilitarizacije Gaze« in »deradikalizacije palestinske družbe« – so »agonija«, »grozljivka«, »teror«, »katastrofa«, »klavnica«, »eksterminacija«, »distopija«. Vse to opustošenje izgleda kot posledica napovedi/ zapovedi obrambnega ministra Joava Galanta: »Pobili bomo vse, proti katerim se borimo – uporabili bomo vsa sredstva!«

Nobenih samoomejitev. Nobene zadržanosti. Nobenega samoobvladovanja. Le orgiastični stroj za nediskriminirano pobijanje.

Ker vse to rasistično uničevanje poteka vsakdanje, neformalno in normalizirano, že kar sproščeno, deluje še toliko strašnejše. Česa takega še nismo videli, ponavljajo eksperti. In iščejo primerjave. Nekatere to spominja na nacistično bombardiranje baskovske Guernice (med špansko državljansko vojno) in Londona (med drugo svetovno vojno), druge na zavezniško bombardiranje Dresdna (ali Hamburga), tretje na rušenje in trganje Mosula, četrte na razdiranje in radiranje Alepa, pete na rusko pustošenje ukrajinskega Mariupola, šeste na ameriško bombardiranje Vietnama, za katero so ameriški generali rekli: Da bi ga rešili, ga moramo uničiti! In potem so ga »mesijansko« pustošili, gazili, napalmirali, razstreljevali. Natanko takšen vtis ustvarja izraelsko »mesijansko« uničevanje Gaze. Američani, ki so nekoč uničevali in pustošili vietnamsko civilno prebivalstvo (in ki v Varnostnem svetu Združenih narodov z vetom vztrajno blokirajo vse resolucije o prekinitvi ognja), danes – pod taktirko predsednika Joeja Bidna, ki je to vojno že prelevil v svoj predvolilni projekt – mirno, brez slabe vesti in množično oborožujejo državo, ki pobija palestinsko civilno prebivalstvo, češ da ima Izrael »pravico do samoobrambe«. Če je to, kar v Gazi trenutno počne Izrael, uveljavljanje »pravice do samoobrambe«, potem te pravice nima. Je to, kar gledamo, uveljavljanje »pravice do samoobrambe«? Nehajte.

Alexa Hershafta, Juda, ki je preživel varšavski geto (in holokavst), zdaj predsednika gibanja za pravice farmskih živali, pa uničevanje Gaze – to izraelsko uveljavljanje »pravice do samoobrambe« – spominja na uničevanje varšavskega geta. Nacisti so v varšavskem getu, ki so ga zravnali s tlemi, izkazali »popoln prezir do človeškega življenja«, ta prezir pa je še toliko bolj boleč, je v Washington Postu zapisal Hershaft, »ko ga zagrešijo ‘naši lastni ljudje’, bodisi ameriški vojaki v Vietnamu in Iraku ali izraelski vojaki v Gazi«.

Ne potrebujemo Picassa – groteskni posnetki, ki prihajajo iz Gaze, so Guernice. Noben sodoben konflikt – ne v iraškem Mosulu, ne v sirski Raki ali sirskem Alepu – ni potekal »s hitrostjo in stopnjo uničenja«, kot ga v Gazi demonstrira Izrael, je poudaril Washington Post, izraelski Haaretz pa je dodal, da so izraelski vojski v tej vojni »popustile vse zavore«, tako da je – v duhu »dahijske doktrine« – krenila v pobijanje civilistov in uničevanje infrastrukture brez primere. Hladnokrvno je pobila tudi tri izraelske talce, ki so pobegnili Hamasu in ki so mahali z belo zastavo. »Pobili so jih zato,« pravi Jamal Kanj (Middle East Monitor), »ker izraelska vojska pobija tudi civiliste z belimi zastavami.« Nobenih samoomejitev. Nobene zadržanosti. Nobenega samoobvladovanja. Le orgiastični stroj za nediskriminirano pobijanje.

Toda ameriški zunanji minister Antony Blinken je te dni »zaskrbljeno« ugotavljal, da palestinski civilisti trpijo zaradi pomanjkanja zdravil in hrane – da trpijo zaradi orožja, ki ga Izraelu dobavlja Amerika, ni opazil. Obsceno! To, da jim ne dajo jesti, je huje kot to, da jih množično in sistematično pobijajo. Še bolj obsceno: Izrael, ki jih bombardira in masakrira, je obenem pozval, naj jim omogoči humanitarno pomoč. Kar je kakopak dobro znana perverzna logika ameriške policije: ameriški policist »osumljenca« najprej brutalno pretepe, potem pa mu med tlačenjem v policijski avto nežno, tako rekoč starševsko pridrži glavo, da se ne bi slučajno udaril ob zgornji rob vrat.

»Pobiti tiste, ki jih je treba pobiti«

Kaj torej – so južnoafriške obtožbe Izraela le klevetanje? Mar niso izraelski politiki – na čelu z ministrom za dediščino Amihajem Elijahujem – govorili o tem, da bodo Gazo izbrisali z jedrskim orožjem? Mar ni ta retorika genocidna? In seveda – ali Izrael, ki si je ob Gazi odprl še šest front (Zahodni breg, Libanon, Sirija, Irak, Jemen in Iran), res ravna tako, kot da prebivalci Gaze niso njegovi sovražniki? Ne, au contraire: ves čas ravna tako, kot da so prebivalci Gaze njegovi največji sovražniki. Večji in hujši od Hamasa!

Če Izrael Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj potem – zelo gosto naseljeno! – Gazo gazi s poltonskimi in enotonskimi bombami?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj je potem nanje zmetal že več kot 30 tisoč ton bomb, s skrajno toksičnim belim fosforjem vred?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj potem pusti, da mu tarče, kot razkriva izraelsko-palestinski portal +972, generira in izbira umetna inteligenca (sistem Hasbora), ki ne kaže nobenega spoštovanja do civilistov in ki jo insajderji imenujejo »tovarna za množično ubijanje«?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj potem krši četrto ženevsko konvencijo in jih kolektivno kaznuje?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj jih potem terorizira s totalno vojno – in zakaj ne ločuje borcev od civilistov ter vojaških objektov od civilnih?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj jih potem pušča v humanitarnem peklu – zakaj jih pušča lačne, žejne in bolne, kar ženevska konvencija, mednarodno pravo in Rimski statut prepovedujejo?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj potem pustoši njihove kulturne in verske monumente, bolnišnice in šole?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj potem briše njihovo zgodovino, njihovo kulturo, njihovo identiteto?

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj jih potem ni zaščitil pred sabo – pred svojimi raketami in bombami, pred svojim besom, pred svojim maščevanjem, pred svojo brutalnostjo, pred svojim terorjem, pred svojo mesijansko »manifestno usodo«? Izraelci jih med vojno nenehno selijo sem ter tja, toda tako megleno in dvoumno, da vedno znova padajo pod njihove bombe in rakete. Pojdite tja, na jug – tam boste varni! In ko zbežijo tja, jih spet zasujejo bombe in rakete. Palestince hočejo navdati z občutkom, da niso nikjer na varnem, da je torej vsak kotiček Gaze smrtno nevaren.

Če Palestincev nima za svoje sovražnike, zakaj poskuša potem Gazo tako razdejati in uničiti, da v njej preprosto ne bo več mogoče živeti?

Če je to, kar v Gazi trenutno počne Izrael, uveljavljanje »pravice do samoobrambe«, potem te pravice nima. Je to, kar gledamo, uveljavljanje »pravice do samoobrambe«? Nehajte.

Izraelska vojska hoče Gazo povsem očitno tako razdejati in uničiti, da Palestinci v njej ne bodo imeli več kam in da se bodo prisiljeni odseliti. Ne bo jim preostalo drugega, kot da Gazo zapustijo. Da se preselijo in razselijo. Da odidejo z zasedenih ozemelj. Izraelska vojska, ki pod pretvezo, da uničuje Hamas, uničuje Gazo, je Palestincem priporočala »etnični transfer«: Preselite se! Spokajte! Razumete, ne – priporočala! Predlagala! Ali se boste »mirno« odselili – ali pa vas bodo pobile naše »nemirne« enotonske bombe!

Izraelski skrajni desnici, ki pod pretvezo eliminiranja Hamasa eliminira Gazo, ki grizlijevsko krši ženevske konvencije, mednarodno humanitarno pravo in Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in ki na veliko perpetuira star sionistični mit, da je bila Palestina leta 1947 »zemlja brez ljudi za ljudi brez zemlje« in da imajo Judje ekskluzivno pravico do zemlje, na kateri so živeli pred dva tisoč leti (si predstavljate, da bi se v Slovenijo nenadoma vrnili stari Rimljani?), se bodo končno izpolnile stare mesijanske »sanje«: Palestince – »ščurke«, kot jih je imenovala nekdanja premierka Golda Meir, »živali na dveh nogah«, kot jih je imenoval nekdanji premier Menahem Begin (Nobelov nagrajenec za mir), »človeške živali«, kot jih imenuje obrambni minister Joav Galant, »pošasti«, kot jih imenuje Netanjahu, ki pustošenje Gaze in Palestincev zelo rad legitimira z bibličnimi citati – bodo kolektivno pregnali na Sinajski polotok, v Egipt. To predvideva tajni načrt, ki ga je, kot sta poročala izraelska portala Local Call in Sicha Mekomit, izdelalo izraelsko obveščevalno ministrstvo. Palestinci bodo »čudežno« izginili – le Gazo je bilo treba res neusmiljeno, neverjetno in prepričljivo zgaziti ter jo narediti nevzdržno. Ali kot je rekel David Azulaj, župan izraelskega mesteca Metule: »Celotno Gazo je treba izprazniti. Zravnati. Kot Auschwitz. Naj bo muzej, v katerem bo lahko ves svet videl, česa je sposoben Izrael. Naj ves svet vidi, da v Gazi ne živi nihče, kajti 7. oktober je bil drugi holokavst.«

Ironično, Izrael, katerega mistična »pravica do samoobrambe« se je prekrila z »logično in nujno« – dejansko kriminalno in genocidno – pravico do preselitve Palestincev (ki nimajo pravice do samoobrambe), je že zdaj na hitro in na silo preselil in pregnal več Palestincev kot leta 1948 – v času nakbe, velikega izgona Palestincev. In minister za kmetijstvo Avi Dihter, nekdanji direktor varnostne agencije Šin Bet, ne skriva: »Zdaj izvajamo nakbo iz Gaze.« Drugo nakbo. »Nakba iz Gaze 2023. Tako se bo končalo.«

Te strašne, arogantne, nihilistične »pravice« – pravice do »etničnega transferja«, pravice do preselitve oziroma izgona celotnega koloniziranega ljudstva – si niso jemale niti najbrutalnejše, najagresivnejše in najpožrešnejše evropske kolonialne velesile.

Ko gledamo, kako Izraelci tolčejo po Gazi in kako pobijajo, masakrirajo in trpinčijo Palestince (in kako v slogu »velike Rusije« ustvarjajo »veliki Izrael«), se zdi, kot da so tako ekstremni, ekscesni in kruti zato, da bi se Zahodu zasmilili: da bi Zahod vzel nekaj Palestincev ter obenem pritisnil na Egipt, naj vzame Palestince iz Gaze, in na Jordanijo (in druge sosednje države), naj vzame Palestince z Zahodnega brega, kjer se z brutalnim naseljevanjem skrajno desničarskih izraelskih kolonistov in izrivanjem Palestincev izpolnjuje Dokončni načrt (Decisive Plan), veliki projekt finančnega ministra Bezalela Smotriča, sionističnega fundamentalista, ki terja aneksijo Zahodnega brega, Palestinci, ki tam živijo, pa naj bodisi odidejo ali ostanejo, toda ne kot polnopravni državljani. Če se uprejo, jih je treba obravnavati kot teroriste in »pobiti tiste, ki jih je treba pobiti« (z ženskami in otroki vred), je pred leti na predstavitvi te svoje verzije »končne rešitve palestinskega vprašanja« rekel Smotrič, ki je še nedavno veljal za lunatičnega ekstremista, zdaj pa je njegov »plan« očitno ponotranjil tudi mainstream Izrael.

To vse spremeni!

Toda Palestincev ni nihče zaščitil. Nihče ni skočil vmes. Nihče ni posegel. Izraelu ni nihče rekel: Takoj nehajte! Nihče ga ni niti poskušal v to prisiliti. Politiki – lokalni in globalni – se niso ravno izkazali. Kot da bi verjeli, da so Palestinci res »človeške živali« in »ščurki«, da je bolnišnica Šifa res štab Hamasa in da Izrael z raziranjem Gaze res uveljavlja le svojo »pravico do samoobrambe«. O palestinski državi si niso več upali niti pisniti.

A ves svet gleda. Otroci vse to gledajo.

Okej, pojavilo se je nekaj peticij (eno so spisali celo uslužbenci Bidnove administracije) in nekaj protestnih shodov (organizaciji Jewish Voices for Peace je uspelo blokirati nekaj mostov, avtocest in glavnih železniških postaj), pojavili so se pozivi k bojkotu izraelskih korporacij, recimo tovarne orožja Elbit Systems (a propos, Slovenija menda ne dovoli izvoza orožja v Izrael, a tega, kot ste opazili, ne oglašuje) in ladijskega prevoznika ZIM (Malezija je celo res prepovedala vstop izraelskim ladjam v malezijska pristanišča), jemenski hutijski uporniki poskušajo z napadi na trgovske ladje v Rdečem morju Izraelu prekiniti dobavne poti, toda Zahod Izraelu ni nabil sankcij. Rusiji jih je.

Res je, 4. novembra se je v Washingtonu na protivojnem shodu zbralo okrog 300 tisoč ljudi, toda temu shodu niso sledili novi in novi množični protivojni shodi – ne, protivojno gibanje se ni razbohotilo. Na ulicah bi pričakovali milijone – tako kot leta 2003, ko se je Amerika odpravljala nad Irak. Za jutri v Ameriki spet napovedujejo velik protivojni shod – pa da vidimo, ali bo sprožil globalno gibanje.

Decembra se je 20 judovskih starešin priklenilo na ograjo Bele hiše – zahtevali so, da Izrael takoj prekine ogenj, obenem pa so brali imena starejših Palestincev, ki jih je po 7. oktobru pobila izraelska vojska. In prav tu je ključ. Hočem reči: to, da so začeli Judje – posebej ameriški Judje – izkazovati solidarnost s Palestinci, je nemara najbolj presenetljivo. In transformativno.

To bi moralo vse spremeniti. Navsezadnje, 3. januarja so kalifornijski Judje – rabini, izraelski Američani, potomci Judov, ki so preživeli holokavst, pripadniki različnih judovskih organizacij (Jewish Voice for Peace, IfNotNow, International Jewish Anti-Zionist Network ipd.) – prekinili zasedanje kalifornijske skupščine, vsi – drug za drugim – pa so ponavljali, da nasprotujejo »genocidni kampanji izraelske vlade«, da naj »Amerika neha financirati izraelski genocid nad Palestinci«, da ne bodo »le gledali, kako izraelska vojska v Gazi izvaja genocid, ki ga v celoti financira moja vlada«, in da je njihova »naloga, da se uprejo izraelskemu genocidu nad Palestinci«.

Ironično: ameriški Judje uporabljajo isto besedo, ki jo v tožbi zoper Izrael uporablja tudi Južna Afrika – genocid. Posledica holokavsta je bila ustanovitev judovske države – Izraela. Posledica genocida, ki ga omenjajo ameriški Judje in Južna Afrika, pa bi morala biti ustanovitev palestinske države – Palestine.

In predstavljajte si, da bi Meddržavno sodišče v Haagu prikimalo Južni Afriki in presodilo, da je to, kar gledamo v Gazi, res genocid. Presoditi pa bi moralo hitro, takoj, zdajle – s to sodbo res ne more čakati. Ne more reči: Za sodbo o tem, ali je to, kar se zdajle dogaja, genocid, si bomo vzeli čas, dve ali tri leta. Čez dve leti bo prepozno! Če gre za genocid, potem je treba takoj presoditi – in ukrepati. In Izrael ustaviti. In genocid blokirati. Poleg tega Meddržavno sodišče ne more reči, da ima premalo podatkov ali da je stvar nejasna – vidimo vse strahote, ki se dogajajo, na voljo pa so tudi vse strašne izjave izraelskih politikov, od Netanjahuja navzdol.

A predstavljajte si, da Meddržavno sodišče presodi, da ne gre za genocid. Potem si bodo vsi oddahnili – klavnica se lahko mirno nadaljuje. Saj ni genocid. Le izgleda kot genocid. A ni genocid.

Vsem bo odleglo: prav je, da nismo ukrepali in delali cirkusa! Vse bo po starem. Spet se bodo lahko vsi brez slabe vesti vključili v neposredni prenos – ali live-streaming, če hočete. To, kar le izgleda kot genocid, je sprejemljivo. To, da le izgleda kot genocid, je premalo.

Slovenija pa nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.