Odpuščeni delavci bi lahko pravico iskali tudi na vrhovnem sodišču

Novogoriška igralniška družba Hit je pred petimi leti zaradi slabšega obiska igralnic začela sanacijo poslovanja, zaposlenim je zato predstavila nove pogoje dela. Lahko so se odločili za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer za krajši delovni čas (30 ur na teden) ter z delom ob koncu tedna za obdobje treh ali štirih let. Za to se je odločila večina zaposlenih, preostali pa so, milo rečeno, končali na prangerju. Uprava je namreč leta 2022 začela program reševanja vprašanja presežnih delavcev in med tistimi za odstrel so se znašli samo delavci, ki novih pogojev dela niso bili pripravljeni sprejeti.

Osemindvajset delavcev je zaradi prekinitve delovnega razmerja podalo tožbene zahtevke na delovno sodišče v Kopru. A neuspešno. Sodišče je presodilo, da je delovni čas lahko kategorija, na podlagi katere delodajalec določa merila za ugotavljanje, kateri delavci so presežni, novi pogoji dela, ki jih delavci niso hoteli sprejeti, pa naj bi bili upravičeni. Skupina delavcev se je zato pritožila na pritožbeno sodišče v Ljubljani, a to je odločitev koprskega sodišča potrdilo. Pravico bi lahko zdaj iskali še na vrhovnem sodišču.

V vodstvu družbe pojasnjujejo, da so bili novi pogoji, ki so jih ponudili zaposlenim, usklajeni s socialnimi partnerji, zaposlenim pa so bile ponujene različne oblike zaposlitve. »Tudi v postopku programa presežnih delavcev je bilo zaposlenim ponujeno delo, ki pa so ga zavrnili,« so še zapisali. »Tako je popolnoma neprimerno govoriti o odpuščanju. Gre za odločitev vsakega posameznika. Nekateri novih pogojev dela niso sprejeli.«

Med njimi je bila tudi Katja Zupančič, v družbi je bila redno zaposlena od leta 2007, odpoved ji je bila izročena sredi septembra 2022. »Ostati brez službe pomeni ostati brez vsega,« pove.

Danes ima novo službo, a grenak priokus ostaja. »Ob potrditvi takšnega stališča sodišča si bodo lahko delodajalci v prihodnje privoščili, da bodo sami odločali, koga bodo umeščali med presežne delavce,« je prepričana. »Vse, kar bo moral delodajalec storiti, je delavcem, ki jih bo želel ohraniti, ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, kjer bo na primer spremenil delovni čas ali katerokoli drugo okoliščino iz delovnega razmerja, s tem pa jih že v osnovi izključil iz skupine primerljivih delavcev. Poleg tega se je sodišče postavilo na stališče, da je lahko 30-urni delovni teden pravilo in ne izjema.«

Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan ob tem poudarja, da mora polni delovni čas »ostati pravilo, ne izjema«, saj s seboj prinaša tudi polne pravice, kot so denimo polni prispevki za socialno varnost, plača za polni delovni čas, celoten regres in letni dopust. Nanj je vezan tudi institut minimalne plače. »Vsakršen zaslužek pod minimalno plačo ne zagotavlja preživetja delavca. Kar se lahko zgodi v primeru skrajšanega delovnega časa.«

Takšna praksa bi lahko postala nevarna in izvotlila zakonodajo, ki ureja delovna razmerja, se boji Juvan. »Ponudba nove pogodbe s skrajšanim delovnim časom in hkrati odpoved pogodbe za polni delovni čas je zato lahko nevaren precedens, ki lahko bistveno poslabša položaj delavcev v Sloveniji.«