Zgodovinska zmaga

Prvič po 34 letih je človek »premagal« Tetris, kar je doslej uspelo le umetni inteligenci 

Klasična videoigra Tetris, ki so jo sredi osemdesetih let ustvarili v Sovjetski zvezi in se je nato kot požar razširila po svetu, je bila prvič v zgodovini »premagana«. Čeprav je igričarski svet živel v prepričanju, da človeške roke niso sposobne »obrniti« te brezčasne minimalistične igre – do nedavnega je to uspelo le računalniku oziroma umetni inteligenci –, je nasprotno dokazal 13-letni deček iz Oklahome. Vince Clemente, predsednik svetovnega prvenstva klasičnega Tetrisa, je za časnik The New York Times povedal, da »človeku to ni še nikoli uspelo. Pravzaprav gre za nekaj, kar smo do pred nekaj leti imeli za nemogoče.«

Willisu Gibsonu, ki virtualne kvadratke kakšnih 20 ur na teden zlaga pod psevdonimom Blue Scuti, je uspelo po 38 minutah hitrostnega guljenja starodavne Nintendove igralne konzole, ki mu jo je mati pred leti kupila v zastavljalnici, doseči 157. raven Tetrisa, v kateri geometrijski liki dežujejo tako hitro, da igra zmrzne. To je edini način, kako Tetris sploh premagati. Hipotetično vprašanje potencialne človekove zmage nad Tetrisom je poganjalo celo teoretske razprave med znanstveniki. Na oddelku za matematiko Univerze v Waterlooju je denimo nastala študija Ali lahko zmagaš pri Tetrisu?, v kateri so se avtorji spraševali, ali je Tetris nepremagljiva igra, ki bi jo lahko v teoriji igrali večno. To vprašanje je bilo pred leti rešeno s programom, ki ga je poganjala umetna inteligenca: uspelo mu je priti do ravni, kjer se igra sesuje, saj njena programska koda ne zmore tolikšne obremenitve.

A tudi po tem, ko je Tetris sesul računalnik, si nihče ni mogel predstavljati, da bo to kadarkoli uspelo človeku. Celo mladi igričar, ki je zgodovinsko zmago posvetil svojemu nedavno preminulemu očetu, je na posnetku zmagoslavja, ki ga je objavil na platformi YouTube, popolnoma osupel in se sprva sploh ne zaveda, kaj mu je uspelo. Ko to dojame, zavzdihne: »O moj bog, omedlel bom, ne čutim prstov, ne čutim dlani,« in se od vsega hudega sesede v svoj veliki igričarski stol.

Henk Brouwer Rogers, nizozemski arhitekt videoiger in poslovnež, ki je Tetris konec osemdesetih let po mukotrpnih pogajanjih s sovjetskimi uradniki uvozil v zahodni svet – fascinantna zgodba je podrobno predstavljena v lanskem Applovem korporativnem trilerju Tetris –, je zmagoslavje ameriškega najstnika opisal kot »neke vrste čudež«. Maya Rogers, izvršna direktorica podjetja, ki stoji za igro, pa je dodala, da gre za »izjemen dosežek, ki kljubuje vsem dosedanjim omejitvam te legendarne igre«.

Z rekordom je postavljen nov mejnik v poklicnem igranju ikonične videoigre, sprožil pa je tudi mrzlico med zagrizenimi igričarji, ki skušajo podreti Gibsonov rekord.

_hVACOeb7OA

7tmzQyzm_Lo