»Kdor misli, da je reformacija naredila konec strogi cerkveni spolni morali, se moti«

Moralno disciplino so kot instrument vladanja odkrile posvetne oblasti – in grozile s krutimi kaznimi

V članku z naslovom Ta ženska mora umreti, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinar Christoph Gunkel  piše o tem, da kdor misli, da je reformacija naredila konec strogi cerkveni spolni morali, se moti: moralno disciplino kot instrument vladanja so odkrile posvetne oblasti – in grozile s krutimi kaznimi.

"V srednjem veku so spolnost urejali predvsem cerkveni predpisi – ali pa so to vsaj poskušali. Krščanstvo je bilo prežeto z globokim nezaupanjem do telesnega. Razmerja le na podlagi ljubezni in spolne privlačnosti bi neizogibno vodila do pretresov in zmešnjave, porušile bi se meje med stanovi in sloji, so se bali. Takrat je bilo namreč običajno, da so družine sklepale zakone zaradi političnih in gospodarskih razlogov," še piše Christoph Gunkel.

"Krščanstvo je bilo prežeto z globokim nezaupanjem do telesnega. Razmerja le na podlagi ljubezni in spolne privlačnosti bi neizogibno vodila do pretresov in zmešnjave, porušile bi se meje med stanovi in sloji, so se bali."

"Za cerkev je bil zakon nepriljubljena zasilna rešitev za preusmeritev uničujoče moči spolnosti. Cerkveni glavarji so se s to kočljivo temo borili stoletja. 'Ne pravimo, da je zakon grešen,' je težavo orisal že papež Gregor Veliki (590–604), toda zakon ne more shajati brez mesenega poželenja, kar pa nikakor ni brez napake. Šele po dolgih razpravah je Vatikan zakonsko zvezo na drugem lyonskem koncilu leta 1276 povzdignil med sedem zakramentov. Čeprav se mu je s tem zvišala vrednost, so ves čas lovili ravnotežje: spolnost za razmnoževanje so tolerirali, spolnost za lastno zadovoljitev pa obsojali," poudari Gunkel.

VEČ V POSEBNI ŠTEVILKI POŽELENJE, KI JO NAJDETE TUDI V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >>