Dovoljene ali prepovedane varde?

Ustavno sodišče je presodilo o zakonodaji, ki omejuje delovanje obmejnih vojaških straž, paravojaških enot, znanih pod imenom Štajerska oziroma Slovenska varda. Ugotovilo je, da so veljavne omejitve skladne z ustavo in da ne posegajo čezmerno v pravice odraslih moških, ki bi se radi igrali vojake.

A ti moški, ki jih vodi Andrej Šiško, samooklicani Nadvojvod Slovenski in Vojvod Štajerski, odločbo ustavnega sodišča vidijo drugače, kot zmago in kot dovoljenje, da spet oživijo svoje dejavnosti.

Na ustavno sodišče so se pred leti obrnili prav Šiško in njegovi borci, združeni v civilno pobudo Zedinjena slovenska varda. To pa zato, ker menijo, da zakon o nadzoru državne meje in zakon o varstvu javnega reda kršita njihovo pravico do svobodnega združevanja in pravico do varnosti. Zdaj ugotavljajo, da jim je ustavno sodišče menda dalo prav in da jih sodišča ne bodo mogla več preganjati na podlagi omenjenih zakonskih določb. Pri tem se opirajo na besede ustavnega sodnika Marka Šorlija iz njegovega pritrdilnega ločenega mnenja: »Določba torej prepoveduje le ustvarjanje videza paravojaške ali policijske sile, medtem ko organiziranje ali delovanje takšnih sil z nobenim pozitivnim predpisom ni izrecno prepovedano.«

Marko Šorli ni od včeraj. Gre za dolgoletnega ustavnega in prej vrhovnega sodnika, ki je politično pripadnost desnici izkazoval tudi s svojim ravnanjem in v sodnih odločbah v tolikšnem obsegu, da so se nad tem zgražali celo nekateri njegovi kolegi. Zdaj je spet storil nekaj takega – čeprav je podprl odločbo ustavnega sodišča, je vardam sporočil, da bi bilo lahko njihovo delovanje poslej svobodno. To seveda v obdobju povečanih migracij lahko pomeni le eno, poziv k sovražnosti do tujcev, če ne celo poziv k orožju.

To je Šorli storil, čeprav ustavno sodišče sploh ni presojalo, ali so varde prepovedane ali ne. Presojalo je zgolj, kdaj in v kolikšnem obsegu je njihovo delovanje lahko protizakonito, to je takrat, ko z vedenjem, ravnanjem in videzom – postroji, uniformami in replikami orožja – na javnih površinah ali drugače na očeh javnosti zbujajo vtis, da gre za paravojaško enoto, ki opravlja naloge, ki so sicer po ustavi dovoljene zgolj policiji (ali vojski). Ustavni sodniki so rekli, da ustava dopušča omejitev njihovega delovanja. Njihovo siceršnje delovanje oziroma združevanje ostaja svobodno in nikdar ni bilo prepovedano. Zakonodajalec tudi ni nikoli preprečil, da bi ustanavljali društva z visokoletečimi imeni in nazivi ali da bi se družili, napili, vriskali, jokali ali si izmenjevali »bojne« zgodbe.

Tako je treba razumeti tudi Šorlijev zapis. Morda pa je bil tako v resnici mišljen. Sploh, ker sodnik ločeno mnenje zaključi z besedami, da se strinja, da »že samo vzbujanje videza (imitiranje) paravojaških sil ali milic na način, določen v zakonu, lahko ogrozi javno varnost, saj vnaša nezaupanje in negotovost občanov v delo policije in vojaških oseb, hkrati takšno ravnanje lahko ovira uradne in vojaške osebe pri izvajanju njihovih nalog, kar lahko zopet privede do ogrožanja javne varnosti«.