Za občutek varnosti smo kupili še nekaj raket

Prihajajo dodatne rakete

Plačali bomo 146,82 milijona evrov, so ta teden sporočili z obrambnega ministrstva, in za to dobili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega, imenovan IRIS-T SLM. En tak sistem sestavljajo tri izstrelitvene naprave na tovornjakih, ki nosijo po osem raket z dosegom 40 kilometrov, in ločeno poveljniško vozilo. Po neuradnih podatkih naj bi bili kupili dva takšna sistema. Z enim bi lahko recimo varovali Ljubljano, z drugim pa letališče Cerklje in krško jedrsko elektrarno.

V preteklosti se je sicer Slovenija svoji zračni obrambi odpovedala, češ da jo bo zagotavljalo zavezništvo Nato. Po začetku vojne v Ukrajini pa se tudi naš dolgoročni in strateški koncept nacionalne obrambe spreminja. Vsak mesec. Še ne tako davno je vojska računala na težka oklepna vozila, zaradi uničenja, ki ga ta vsak dan doživljajo v Ukrajini, pa vse bolj priljubljeni postajajo brezpilotni letalniki in rakete.

Predvsem sistem IRIS-T, ki ga je Nemčija oktobra 2022 podarila Ukrajini, je postal med ljubitelji orožja eden najbolj priljubljenih raketnih sistemov, po navedbah anonimnih ukrajinskih upravljavcev sistema naj bi bil celo 100-odstotno učinkovit. »Je natančen in zanesljiv, precej avtomatiziran in uničuje vse aerodinamične cilje. Poleg tega lahko podatke, ki jih vidimo na svojih radarjih, posredujemo soborcem,« recimo piše na spletnih straneh ukrajinskega obrambnega ministrstva. V prvih šestih mesecih naj bi bili Ukrajinci s sistemom IRIS sestrelili 51 ruskih ciljev.

Slovenska protizračna obramba za zdaj temelji na ruskih protizračnih raketah Igla, ki dosežejo višino 3,5 kilometra. Leta 2001 smo kupili rabljeni nemški protizračni sistem Roland, a smo ga po približno desetih letih zaradi poteka roka uporabnosti že reciklirali. Sistem IRIS je veliko boljši, je pa tudi zelo drag: ena 240-kilogramska raketa naj bi recimo stala od 300 tisoč do 1,2 milijona evrov. Nakup sistema IRIS pa je del uresničevanja širšega Natovega načrta gradnje »evropskega zračnega ščita«.

V Sloveniji je nad nakupom raket za zdaj najbolj navdušen državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, ki je lani poleti v parlamentu o nakupu omenjenih raket dejal, da je Slovenija pri »protizračni obrambi gola in bosa« in da je »pristopila k nemški pobudi evropskega ščita, s katerim evropske države članice zveze Nato in Evropske unije skupaj gradijo skupno zmogljivost, kako v Evropski uniji dvigniti nivo protizračne obrambe«. Najmanj navdušeni nad nakupom so v Levici.

V tej stranki poudarjajo, da Slovenija takšnih raket ne potrebuje. Če namreč rakete kupujemo za obrambo pred Rusijo, bo sistem IRIS-T za obrambo slovenskega ozemlja uporaben približno takrat, ko bodo Rusi že na več kot pol poti od Budimpešte do Slovenije. »Glede na trenutno napredovanje ruske vojske uporabe tega sistema za časa svojega življenja ne bomo dočakali. Če nas po kakem fantastičnem scenariju napade katera od sosednjih držav, tega sistema ne moremo postaviti na lokacijo, kjer bi bil uporaben proti njim in hkrati zunaj dosega njihovega topniškega in raketnega ognja.«

Medtem ko minister za obrambo Marjan Šarec pod pretvezo zagotavljanja varnosti kupuje rakete, pa ni dovolj denarja, da bi vsem šolajočim se otrokom v osnovnih šolah zagotovili vsaj en topel obrok na dan. »Varnost za NATO, ne pa za otroke. Hvala lepa,« pravijo v Levici.

In da ne bo kdo vihal nosu, češ kaviar levičarji govorijo stare parole, naj za konec postrežemo še z mislijo papeža Frančiška. Ta je te dni izjavil, da se tragedija vojne nadaljuje, ker je na voljo ogromno orožja. »Zasledovati je treba razorožitveno politiko, saj je iluzorno misliti, da ima oborožitev zastraševalno vrednost. Prej je res nasprotno: razpolaganje z orožjem spodbuja njegovo uporabo in spodbuja njegovo proizvodnjo. Orožje ustvarja nezaupanje in odvračajo vire. Koliko življenj bi lahko rešili z viri, ki so danes namenjeni oboroževanju?«