Obdavčite me

Dvaintridesetletna Marlene Engelhorn pozornost javnosti zbuja že vse od leta 2020, ko ji je računovodja razkril, da bo nekoč podedovala del babičinega skoraj štiri milijarde evrov vrednega premoženja in s tem – kar tako, brez truda – postala milijonarka. Vse odtlej sodi med najodločnejše zagovornike pravičnejše porazdelitve sredstev in višje obdavčitve zelo bogatih. Pridružila se je pobudam za višjo obdavčitev bogatih, kot sta Patriotic Millionaires in Milijonarji za humanost, nato pa podobno pobudo, Taxmenow (Obdavčimezdaj), zagnala še v Srednji Evropi.

Te dni je od besed prešla k dejanjem: napoved, da bo od 90 do 95 odstotkov dediščine, kar znaša 25 milijonov evrov, razdala, je nadgradila z odločitvijo, da bo prejemnike namesto nje, privilegiranke, določil državljanski svet, sestavljen iz 50 naključno izbranih prebivalcev Avstrije, starejših od 16 let. Podprli bodo lahko le dejavnosti, ki niso neustavne, nehumane ali pridobitne.

Marlene Engelhorn se je tako odločila, potem ko je njena babica Traudl Engelhorn-Vechiatto lani umrla in se je začela delitev dediščine, večinoma podedovane po možu Petru. Ta je bil pravnuk Friedricha Engelhorna, ustanovitelja družbe BASF, ki je prerasla v največje nemško podjetje v kemični industriji in eno največjih na svetu. Praprapraded Marlene Engelhorn je leta 1883 iz odbora tega podjetja sicer izstopil in velike zneske začel vlagati v drugo podjetje, ki se je poimenovalo Boehringer Mannheim in je prav tako postalo mednarodna korporacija. Danes ne obstaja več, saj so jo leta 1997 štirje člani družine Engelhorn, z dedkom Petrom vred, pripojili k multinacionalki Roche. To jim je prineslo okoli 11 milijard evrov kupnine, na katero pa davka niso plačali, saj so sedež podjetja že v šestdesetih letih iz Nemčije prenesli v davčno oazo.

To spoznanje je bilo za Marlene Engelhorn boleče. Med odraščanjem v palači sredi Dunaja na to, da obstaja ekonomska nepravičnost, ni niti pomislila. Šele med študijem je spoznavala študente, ki so živeli v majcenih bivališčih, in doumela, da se za to niso odločili sami. Začela se je poglabljati v rasno, spolno in ekonomsko diskriminacijo, kot prostovoljka se je pridružila skupinam borcev za pravice istospolno usmerjenih. Danes odločno zagovarja ponovno uvedbo davka na milijonsko in miljardno premoženje v Nemčiji in Avstriji; v slednji so ga odpravili leta 2008.

Marlene Engelhorn je med redkimi, ki se proti ekonomski neenakosti borijo od znotraj, s pozicije predstavnikov odstotka najbogatejših, zato si je hitro pridobila velik krog privržencev. Ima pa tudi nasprotnike, ki menijo, da bi bogastvo lahko v celoti razdelila in postala slehernica. A prav donacijam, ki jih po osebnih preferencah prerazporejajo najbogatejši, se želi popolnoma ogniti, češ da so nedemokratične in ohranjajo sedanjo dinamiko moči. Namesto tega podpira nujne strukturne spremembe in kot del teh konkretnejšo obdavčitev najbogatejših in njihovih dedičev. Ta sredstva bi potem pravičneje prerazporedila država in se s tem, tako Marlene Engelhorn, lažje borila proti revščini in tudi proti podnebnim spremembam.