Izberi življenje

Človeški odpadki, »vidni in nevidni, potujejo po obsežnih atmosferskih plasteh in širokih oceanskih tokovih. Širijo se daleč stran, vse do popka oceana, do osamljenega atola, oddaljenega dva tisoč kilometrov od najbližje civilizacije. Kopičijo se v telesu predanega albatrosa, ki v stotine in stotine kilometrov dolgih letih nabira hrano za svojega mladiča, in končajo v trebuhu mladega albatrosa«.

Zgornji odstavek napoveduje Bodočnost, novo gledališko predstavo v režiji Žige Divjaka (1992), enega najprodornejših slovenskih gledaliških režiserjev mlajše generacije, ki je bil za svoje družbeno angažirane uprizoritve že večkrat nagrajen. Njegova uprizoritev Gejm (koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča in zavoda Maska), ki je tematizirala begunsko krizo, je leta 2021 prejela veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev, zanjo je bil nagrajen tudi z Borštnikovo nagrado za režijo. Istega leta je prejel še Župančičevo nagrado za režijsko ustvarjanje v zadnjih dveh letih.

Bodočnost se, tako kot že nekaj režiserjevih projektov poprej, dotika okoljske krize, človeške (ne)zmožnosti sobivanja z drugimi bitji na tem planetu. Nastala je v soavtorstvu z igralcem Gregorjem Zorcem, ki v predstavi tudi nastopa, zanj pa Žiga Divjak pravi, da je »izjemen ustvarjalec«, ki v predstavah pusti tako močan pečat, da je »tako ali drugače na koncu vedno soavtor celotne predstave, ne zgolj svoje vloge«.

Uprizoritev sta postavila na peščeno plažo – za nekatere prostor užitka, oddiha in pobega, za druge prostor, nujno potreben za nadaljevanje vrste. V ospredju je namreč motiv albatrosa, starodavne ptice, ki gnezdi na koralnem atolu sredi Tihega oceana, »daleč, daleč stran od človeške civilizacije, a tudi tam ni varna pred našimi uničujočimi vplivi«, pravi Žiga Divjak. Njen proces razmnoževanja pa je zelo zahteven. »Mladič za svoj razvoj potrebuje ogromno količino hrane, ki jo ptica lahko zagotovi samo z večtedenskimi poleti v tisoče kilometrov oddaljene arktične vode. Ker je za tovrstne podvige potrebno usklajeno sodelovanje para, albatrosi porabijo več let za utrjevanje vezi med parom, preden se prvič parijo. Ko spoznamo to kompleksnost, vidimo, da je ohranitev te ptice skozi milijone in milijone let pravi čudež, ki ga sedaj ogroža veliko mlajša vrsta, s katero pravzaprav nimajo neposrednega stika,« ugotavlja režiser. In nadaljuje: »Ko albatrosi med svojim nabiranjem hrane zamenjujejo ribe za plastiko, postane očitno, da ni najbolj tragično to, da se albatrosi ne zmorejo prilagoditi novim nevarnostim ter se naučiti razlikovati med hrano in plastiko; tragično postane dejstvo, da se človeška vrsta noče in ne zmore prilagoditi.«

Predstava je po režiserjevih besedah preplet človeškega in ptičjega sveta, humorja in tragike, govori o »nebogljenosti in ujetosti človeka v navlako sodobne družbe, zaradi katere bi ga najraje objel, a bi ga hkrati zaradi njegove oholosti in samozagledanost tudi oklofutal«. Nastala je po navdihu dela terenskega filozofa in pisatelja Thoma Van Doorna Načini leta (Flight Ways), ki se na primeru petih vrst ptic ukvarja s kompleksnostjo izumiranja. »Smo globoko v obdobju šestega množičnega izumrtja, a prvič gre za izumiranje, ki je posledica človeške ekonomske dejavnosti. Naši načini življenja v veliki meri jemljejo prostor in zmožnost preživetja drugim bitjem, s katerimi si delimo ta svet,« razmišlja Žiga Divjak. »Ne gre zgolj za smrt zadnjega predstavnika vrste, ampak za boleč proces, v katerem se prekinejo pomembne povezave vrste z drugimi vrstami in z okoljem. Te povezave pa so ključne za življenje na tem planetu.«

Uprizoritev, ki je nastajala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča, bo 2. februarja v Ljubljani odprla regionalni gledališki festival Ruta. Ta na oder Mestnega gledališča ljubljanskega med 2. in 7. februarjem prinaša šest uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije in vse te predstave bodo gostovale po vseh gledališčih, ki sodelujejo pri festivalu.

»Kljub temu da gre za koprodukcijo Ljubljane in Beograda, se ne delimo na Srbe in Slovence, temveč smo vsi prebivalci tega planeta, vsi pripadniki te zmedene vrste, ki jo imenujemo človek,« pravi režiser. »Ekološka kriza, v kateri smo, je globalni problem in reševati jo moramo na mednarodni ravni, od tod tudi neka notranja potreba predstave, da je narejena v mednarodnem kontekstu, pa četudi je ta regionalen.« Tudi sicer se mu zdi, da so mednarodna sodelovanja nujna, potrebno je namreč »preseči meje posameznih kulturnih prostorov, da ne zaspimo v lokalni samozadostnosti. Srečanja nas vedno preoblikujejo. In naši kulturni prostori nujno potrebujejo prevetritev in srečevanje z različnimi poetikami – samo to jih lahko ohranja sveže.«

Gledališka predstava:
Žiga Divjak, Gregor Zorc: Bodočnost
Kje: Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana
Kdaj: predpremieri 31. januarja in 1. februarja, premiera 2. februarja 2024