Sodni spor zgodovinskega pomena
Odmevna tožba časnika New York Times proti podjetju OpenAI odpira pomembno vprašanje, ali urjenje modelov generativne umetne inteligence krši avtorske pravice
Théâtre D’opéra Spatial, zmagovalno umetnino umetniškega sejma v Koloradu, je avtor Jason M. Allen želel registrirati kot avtorsko-pravno varovano, vendar mu urad za avtorske pravice tega ni dovolil, češ da si je preveč pomagal z umetno inteligenco.
Sistemi generativne umetne inteligence, pa naj gre za velike jezikovne modele tipa ChatGPT ali za slikarske robote, ki ustvarjajo čedalje bolj impresivne in realistične podobe, že od svojega silovitega vzpona novembra predlani zbujajo hude dileme, povezane z vprašanjem avtorskih pravic. Umetna inteligenca namreč vsebino ustvarja z imitacijo že obstoječega gradiva, ki ga je ustvaril človek, zato se poraja vprašanje, ali gre pri tem pravzaprav za krajo avtorskih pravic. Številni avtorji besedil in podob, s katerih se učijo modeli umetne inteligence, so prepričani, da je tako: počutijo se opeharjene in pravico (ter seveda odškodnine) iščejo na sodiščih. Eden najodmevnejših tovrstnih primerov je nedavna tožba časnika New York Times, ki podjetju OpenAI, vodilnemu akterju v razvoju generativne umetne inteligence, očita, da ChatGPT dokaj dobesedno kopira njegove (avtorsko varovane) članke. Časnik trdi, da je bilo več milijonov člankov, na katerih ima avtorske pravice, uporabljenih za usposabljanje jezikovnega modela, »ki zdaj konkurira novicam kot vir zanesljivih informacij«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.