Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev

Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.

Evropski migracijski pakt, nova pravila azilne in migracijske politike, je resda načeloma dogovorjen, a potrditev zakonodaje, ki bo to politiko urejala, je predvidena šele za aprilsko zasedanje evropskega parlamenta. Tedaj bo šele začel teči dveletni rok za vzpostavitev novosti. Kam se torej mudi slovenski vladi?

Iz vladnega sklepa izhaja, da zaradi povečanih migracij na balkanski begunski poti, ki so trenutno na nizki točki zgolj zaradi nizkih temperatur in zimskih razmer, ki otežujejo potovanje, »obstoječi prostori območnih policijskih postaj, še zlasti Policijske postaje Brežice, ne omogočajo množičnih in nepričakovanih obravnav tujcev«. Pričakovani prihod povečanega števila migrantov, še pišejo na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Poklukar, »je neizogiben, medtem ko je njihovo število nepričakovano, časovni okvir, v katerem se bo to zgodilo, pa nepredvidljiv. Glede na navedeno mora država zaradi svoje učinkovitosti, logistične potrebe po prevozu tujcev, varnosti postopkov, zagotavljanja občutka varnosti lokalnih skupnosti in zagotavljanja pravic migrantov v postopkih zagotoviti ustrezne pogoje«.

V ta namen bodo torej zgradili sprejemni center, kamor bodo vozili tujce in tam opravili identifikacijski postopek – preverjanje identitete, odvzem prstnih odtisov in fotografiranje, preverjanje v migracijskih, kazenskih in drugih podatkovnih zbirkah – ter jih potem od tam odpeljali v kako obliko trajnejše začasne namestitve. Novi center pa na prihajajočo manj humano evropsko azilno zakonodajo ne bo spominjal le po vsebini, ampak tudi po videzu. »Predvidena je postavitev ograje v dolžini 775 metrov z desetimi prehodi (do višine 2 m), ki bo namenjena za potrebe ograditve območja Policijske postaje za izravnalne ukrepe PU Novo mesto.« Znotraj tega območja bodo za začetek postavili dva sanitarna in tri bivalne zabojnike, štiri šotore s povprečno površino 300 kvadratnih metrov in sanitarne otoke po potrebi.

Nova azilna zakonodaja še ni bila niti sprejeta, slovenska vlada pa na meji že gradi (začasni) sprejemni center za tujce.

Gradnja novega centra naj bi potekala hitro, saj jo bodo izpeljali na podlagi 4. člena gradbenega zakona, ki omogoča postavitev začasnih nujnih objektov »za potrebe izvajanja nalog iz pristojnosti države ter učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah oziroma v primeru višje sile za čas trajanja naravne in druge nesreče oziroma višje sile, vendar največ za tri leta«.

Policija sicer že ima sprejemni center, ki omogoča identifikacijo tujcev, a ta zadnje čase večinoma sameva. Je pa res, da stoji v Ilirski Bistrici, v bližini srednje in osnovne šole in da gre za zidan objekt, ki ga ni mogoče prestaviti. Najpomembnejše pa je morda, da gre za objekt, ki ni v neposredni bližini meje. Nova evropska (proti)azilna zakonodaja namreč predvideva obravnavo tujcev v obmejnem pasu tudi zato, ker bo vzpostavljena pravna fikcija, da za čas postopkov tujci sploh še niso prestopili meje, čeprav so dejansko jo.

Brez dvoma so na notranjem ministrstvu zamisel dobili v novem migracijskem paktu, ki predvideva gradnjo obmejnih migrantskih centrov. Pa tudi javnost, lokalna in splošna, bo to precej lažje sprejela, ker gre zdaj za bodoči vseevropski način boja z migracijami. Slovenske vlade nasploh rade pogledujejo proti porajajočim se novostim evropske azilne politike. Vlada Mira Cerarja je tako že leta 2017 dobila zamisel za spremembo zakona o tujcih, s katero bi država imela pravico zapreti mejo in preprosto prenehati sprejemati prošnje za azil v »kriznih razmerah«, torej ob prihodu večje množice tujcev. Niti novi migracijski pakt ne predvideva tako krutega suspenza človekovih pravic. Zakon je zato v tem delu kot neustaven pričakovano razveljavilo ustavno sodišče, a je isto ponovno uzakonila tretja vlada Janeza Janše, zato zdaj o tem določilu ustavno sodišče presoja že drugič.