Tujec? Tihotapec!

V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.

Kaj pravijo podatki? Danes v slovenskih zaporih zaradi tihotapstva večletne zaporne kazni prestaja približno 570 ljudi, od tega jih je le kakih deset slovenskih državljanov, največje pa so skupine romunskih državljanov z okoli 90 zaporniki ter ukrajinskih in moldavskih z okoli 70. Prav zaradi zapornikov, obsojenih zaradi tihotapstva, se Slovenija uvršča med evropske države z največjim deležem tujih zapornikov, povprečje v državah članicah Sveta Evrope namreč znaša 15,3 odstotka oziroma več kot pol manj kakor v Sloveniji.

Razloga za to sta seveda porast te kriminalne dejavnosti in odziv politike nanjo. Državni zbor je tako leta 2020, v času vlade Janeza Janše, zvišal, podvojil kazni za tovrstna kazniva dejanja. Najvišja zagrožena kazen je po novem deset let, v izjemnih primerih celo 15 let, kar je enaka ali celo strožja kazen kot za nekatera druga, bolj zavržna kazniva dejanja. Poleg tega je sodišče nekoč za tihotapljenje ljudi čez mejo v povprečju izreklo devetmesečno zaporno kazen, danes isto kaznivo dejanje kaznuje z dobrimi 22 meseci zapora. To pa pomeni, da zaporniki, obsojeni zaradi tihotapstva, ostajajo v zaporih več kot enkrat dlje.

Vedno več pa je primerov, ko se v zaporu znajdejo tudi posamezniki, ki so bili ob napačnem času na napačnem kraju. To se je zgodilo sirskemu državljanu, ki ima v Sloveniji status begunca, zaposlitev in nasploh urejeno življenje, recimo, da mu je ime Ziad. Ziad zdaj prestaja triletno zaporno kazen, ker ga je policija skupaj s še enim v Sloveniji živečim tujcem prijela na obmejnem območju Velikega Brda. Policija in sodišče jima očitata, da sta čez ozemlje Slovenije tihotapila dva tujca brez dokumentov, ki so ju prestregli v bližini.

A pri Ziadovem bežnem znancu, ki ga je pod pretvezo, da gresta na izlet, prepričal, naj skupaj z njim obišče obmejno območje, so dejansko našli dokaze o tihotapljenju ljudi, pri njem pa niso našli ničesar, kar bi kazalo na to. Na njegovem telefonu niso našli nobenih dokazov o komuniciranju s tujci ali lokacijskih podatkov ter GPS-sledi, ki bi kazale na tihotapsko dejavnost, čezmejno komuniciranje ali prehajanje državne meje.

Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije pojasnjuje, da je sodišče v sodbi zapisalo, »da je storil kaznivo dejanje, ker se je tega dne nahajal na območju v bližini meje s Hrvaško in bi kot tujec, ki eno leto živi v Sloveniji, zagotovo moral poznati državne meje Republike Slovenije,« in opozarja, da sodišče »ni izhajalo iz domneve nedolžnosti, ampak iz domneve krivde. Ziada so obsodili, čeprav ni bilo nobenih resnih dokazov o tem, da bi sodeloval pri spravljanju tujcev v Slovenijo.«