Konec prikritega oglaševanja 

V sosednji Italiji dvigujejo prah astronomske globe, ki jih za spletne vplivneže uvaja vlada Giorgie Meloni. Če po novem objav na družbenih omrežjih, v katerih občudujejo izbrani hotel, luksuzno obleko ali najnovejši robotski sesalnik in so v resnici oglasi, ne bodo jasno označili kot oglase, jih utegne doleteti globa do 250 tisoč evrov. Za zdaj naj bi globe, kakršne so doslej veljale za tradicionalne medije, sicer uvedli le za vplivneže z več kot milijon sledilci.

Do zaostritve predpisov v Italiji prihaja po aferi Pandoro, v katero se je zapletla najbolj priljubljena tamkajšnja spletna vplivnica Chiara Ferragni, ki je svoj modni blog v poldrugem desetletju razširila v donosno podjetje; to med drugim upravlja lastno modno znamko in promovira izdelke drugih proizvajalcev. Chiara Ferragni je že leta 2017, ko je imela na Instagramu »samo« deset milijonov sledilcev, podjetjem, ki so želela, da jih v objavi na tem družbenem omrežju podpre, za to zaračunala krepko več kot 10 tisoč evrov. Danes ima 29,4 milijona sledilcev, njen poslovni imperij pa na leto ustvari 40 milijonov evrov prihodkov.

A konec leta 2022 je naredila nedopustno potezo: sledilcem je sporočila, da bodo z nakupom tradicionalnega božičnega kolača pandoro z njenim imenom darovali za otroke z rakom, izkazalo pa se je, da je proizvajalec za bolne otroke daroval že davno prej in da je Chiara Ferragni izkupiček v resnici obdržala zase. Zaslužila je milijon evrov. Šele pod težo pretečega kazenskega pregona je konec lanskega leta priznala, da je naredila napako. Medtem je že izgubila številne sledilce in pokrovitelje, denimo družbi Coca-Cola in Safilo.

Nekateri so ji doslej očitali, da za ustvarjanje dobička izrablja svoja malčka. Drugi so ji priznavali, da zna podpreti ključne družbene boje: opozorila je na trpljenje beguncev, podprla pravice istospolno usmerjenih, kritizirala patriarhat. Njen mož, raper Fedez, ki mu na Instagramu sledi 14,7 milijona uporabnikov, je še precej odločnejši kritik skrajne desnice, ki zdaj vlada Italiji. Ravno njuna prepričanja so najverjetneje razlog, zakaj je vlada Giorgie Meloni pripravila tako zelo ekspresne in ostre ukrepe zoper največje vplivneže. A tudi predsednica vlade je bila, preden se je zavihtela na položaj ključne odločevalke v državi, spletna vplivnica, le da je omrežja izkoriščala za promocijo ideologije »Bog, domovina, družina«. Chiara Ferragni je bila v tem kontekstu nekakšen antipod fašistične političarke.

Prikrito oglaševanje na družbenih omrežjih, to motno mlakužo, v kateri brbota od utajenih davkov, je vsekakor treba zakonsko urediti. Številne evropske države so področje že uredile, z napovedanimi spremembami zakona o medijih pa se novosti obetajo tudi pri nas. Predlog novega zakona o medijih, ki je prav zdaj v javni obravnavi, prinaša razširjeno definicijo medija, ki vključuje tudi »nove oblike ali vrste množičnih medijev, ki se razširjajo prek digitalnih platform«, to pa pomeni, da bi za spletne vplivneže po novem veljala enaka pravila kot za tiskane ali spletne medije. Plačane objave bodo morali jasno označiti, sicer bodo oglobljeni.