freekind. / Topel glasbeni objem
Vzpenjajoči se slovensko-hrvaški glasbeni dvojec freekind., na katerega nas je opozorila Evropa
Koncert dvojca freekind. v razprodani Skalni dvorani Ljubljanskega gradu 26. januarja 2024.
© Staš Gregorič
V Sloveniji po navadi umetnike prej opazimo, če pred tem uspejo v tujini. Tako je tudi na freekind., zasedbo dveh glasbenic mlajše generacije – bobnarke slovenskih (natančneje mariborskih) korenin Nine Korošak-Serčič (1991) ter klaviaturistke in pevke Sare Ester Gredelj (1997), v Slovenijo priseljene Hrvatice – širša domača javnost postala pozorna šele, ko sta začeli dobivati nagrade in žeti uspeh onkraj meja. Sami to razlagata s tem, da njuna glasba pač ni slovenski mainstream. Poleg tega ne ustvarjata v slovenščini, temveč v (precej prepričljivi) angleščini. A kaj ju pravzaprav dela tako posebni, da so ju na nastopu na dunajskem festivalu Waves Vienna leta 2021, v obdobju koronske krize, opazili težkokategorniki iz glasbene industrije in jima omogočili mednarodni preboj, ki jima ga lahko zavida marsikateri doma precej bolj izpostavljen glasbenik ali glasbena skupina?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Koncert dvojca freekind. v razprodani Skalni dvorani Ljubljanskega gradu 26. januarja 2024.
© Staš Gregorič
V Sloveniji po navadi umetnike prej opazimo, če pred tem uspejo v tujini. Tako je tudi na freekind., zasedbo dveh glasbenic mlajše generacije – bobnarke slovenskih (natančneje mariborskih) korenin Nine Korošak-Serčič (1991) ter klaviaturistke in pevke Sare Ester Gredelj (1997), v Slovenijo priseljene Hrvatice – širša domača javnost postala pozorna šele, ko sta začeli dobivati nagrade in žeti uspeh onkraj meja. Sami to razlagata s tem, da njuna glasba pač ni slovenski mainstream. Poleg tega ne ustvarjata v slovenščini, temveč v (precej prepričljivi) angleščini. A kaj ju pravzaprav dela tako posebni, da so ju na nastopu na dunajskem festivalu Waves Vienna leta 2021, v obdobju koronske krize, opazili težkokategorniki iz glasbene industrije in jima omogočili mednarodni preboj, ki jima ga lahko zavida marsikateri doma precej bolj izpostavljen glasbenik ali glasbena skupina?
Beseda freekind. naj bi izražala svobodo in prijaznost ljudi in članici dueta tudi v besedilih skladb raziskujeta predvsem to – odnose med ljudmi, partnerske, prijateljske, torej tiste, ki so nam najbližje. Njuna lirika, četudi z melanholičnim in umirjenim podtonom, širi sporočilo ljubezni in upanja. Zdi se, da umetniško izražanje jemljeta kot nekakšno rast, saj je v njunem glasbenem izrazu čutiti tudi nekaj duhovnosti. Zvočna kulisa, v osnovi uvrščena v neosoul, pa je spoj raznolikih, a kljub temu sorodnih žanrov – od hiphopa (ponujata kar nekaj raperskih vložkov) in R & B-ja, ki ga odslikavata bluesovska melodika in funky ritem, do jazza, zaradi katerega sta se pravzaprav spoznali, saj sta ga sočasno študirali v avstrijskem Gradcu.
Lani sta izdali prvenec Since Always and Forever, na katerem najdemo 12 skladb, med njimi so tudi Visualize, Happiness, Good Vibrations, Bright Light in Carry You, ki so kot singli postale stalnica na mednarodnih radijskih postajah, kot so FM4, Radio Eins in Flux FM. Naslovnico albuma krasi minimalističen prikaz Luninih men, s čimer pravzaprav sporočata, da niti konceptualnosti pri svojem delu ne jemljeta z rezervo. Zdi se, da se pri njuni umetnosti vse povezuje, nadgrajuje in sobiva v nekakšnem ravnovesju, sožitju, predvsem pa je nalezljiv njun pozitivizem.
Vse to so očitno opazili tudi podeljevalci evropskih glasbenih nagrad music moves europe, ki so letošnje nominirance sredi januarja zbrali v Groningenu na Nizozemskem. Med njimi je bil tudi dvojec freekind., ki si je prislužil nominacijo za nagrado, namenjeno vzhajajočim mladim glasbenikom, ki postavljajo trende in so evropski zvok »sedanjosti in prihodnosti«. To zasedba freekind. nedvomno je. Zato je šla nagrada v njene roke.
Nagrada, ki sta jo prejeli, ni zanemarljiva. Med njenimi dosedanjimi prejemniki so danes pomembna glasbena imena, kot sta britanska pevka albanskega rodu Dua Lipa in irski kantavtor Hozier.
Potem ko je njeno vrednost potrdila Evropa, so jo končno zgrabili še slovenski mediji, a tudi domača javnost je dvojec medtem že vzela za svojega. To se je pokazalo tudi prejšnji petek, ko smo mu na enem redkih koncertov pri nas prisluhnili v razprodani Skalni dvorani Ljubljanskega gradu. Starostno precej raznoliko občinstvo, med katerim je bilo opaziti kar nekaj izkušenih slovenskih glasbenikov, je pozorno spremljalo koncert v dveh delih in se prepričalo, da glasbenici instrumente nedvomno obvladata, hkrati pa znata navezati tudi pristen stik s poslušalci, ki se prepustijo »chill« razpoloženju njunih zvočnih stvaritev.
V utemeljitvi prej omenjene evropske nagrade je strokovna žirija poudarila, da je glasba zasedbe freekind. kot »topel objem«, ki je »tako sanjav«. Glasbenici sta ob tem izrazili upanje, da v današnjem svetu vedno več ljudi razmišlja kot onidve in da glasba nemara odpira vrata do podobno mislečih, torej do vseh tistih, ki so odprti za upanje in optimizem.
Nagrada, ki sta jo prejeli, ni zanemarljivo priznanje. Med njenimi dozdajšnjimi prejemniki so nekatera danes pomembna glasbena imena, denimo britanska pevka albanskega rodu Dua Lipa, irski kantavtor Hozier ali pa ukrajinska raperska zvezdnica Aljona Aljona. Tovrstne mednarodne nagrade za prejemnike sicer lahko pomenijo tudi breme, saj poslušalstvo (in glasbena stroka) od nagrajencev praviloma pričakuje vedno več. Dvojec freekind. se s tem ne obremenjuje in odgovarja: »Ne. Super je. Gremo naprej. Brez pritiska.«
Glasbenici sodelujeta z znanimi tujimi izvajalci – kot avtorici glasbe in besedil ter kot producentki sta sodelovali denimo pri solo albumu V-ja, slavnega člana korejske pop skupine BTS.
Zgodovina glasbe pozna veliko znanih skladateljsko-tekstopisnih parov, od Paula McCartneyja in Johna Lennona ter Eltona Johna in Bernieja Taupina do Billie Eilish in Finneasa O’Connlla. Med temi ima vsak svoj sistem ustvarjanja. Pri nekaterih najprej nastane besedilo, pri drugih melodija, refren itd. Članici zasedbe freekind. pravita, da pri pisanju nimata sistema in da stvaritve nastajajo različno.
Ob tem bi ravnali površno, če bi zamolčali podatek, da glasbenici, ki imata za seboj nastope na več največjih evropskih glasbenih festivalih, med drugim na Szigetu in Exitu, pišeta tudi za nekatere znane tuje izvajalce – izstopa sodelovanje z V-jem, slavnim članom korejske pop skupine BTS; kot avtorici glasbe in besedil ter kot producentki sta sodelovali pri njegovem solo albumu Layover, ki se je uvrstil na Billboardovo glasbeno lestvico. Poleg tega sodelujeta z vzhajajočo korejsko dekliško zasedbo NewJeans, Sara Ester Gredelj je v preteklosti posnela tudi album z ameriško jazzovsko pevko Sheilo Jordan, Nina Korošak-Serčič pa je, preden se je popolnoma posvetila glasbi, trenirala nogomet in karate.
Duo freekind. je zdaj na točki, ko mu sedma sila in poslušalstvo namenjata precej pozornosti – takšna obdobja so za glasbenike v vzponu ključna za jahanje valov, ki jih nesejo proti novim uspehom. Temu primerna je tudi velikost njune mednarodne ekipe, v kateri se trudi več booking agentov in menedžerjev. Nina Korošak-Serčič in Sara Ester Gredelj sta zato te dni nenehno v pogonu – med drugim ju lahko ujamemo na festivalu ILMC v Londonu (28. februarja) in v zagrebškem Vintage Industrialu (27. marca), maja se vračata na turnejo po Veliki Britaniji, za jesen pa že napovedujeta nov EP. Železo je treba kovati, dokler je vroče, in pred zasedbo freekind. je nedvomno še vsaj nekaj vročih let.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.