Najnevarnejša ženska na svetu

Taylor Swift bo zlomila Trumpa

Taylor Swift je leta 2017 izdala album Reputation (njen Hotel California), na katerem je bil tudi štikel Delicate, ki se je naslednje leto prelevil v videospot, mali film o represivnosti in neznosnosti slave – Taylor Swift je tako slavna, da se ne more več premikati, povsod so feni, paparaci jo oblegajo, oboževanje se pogosto spremeni v nasilje, nobene svobode nima, ob njej so nenehno štirje masivni telesni stražarji.

Potem pa dobi skrivnostno in čudežno sporočilo, ki vse spremeni – ko pogleda v zrcalo, se ne vidi. Mimo pridejo tri punce, a je sploh ne opazijo. Kot da je ni. Pomaha v zrcalo – nič. Postavi se pred punce in pomaha pred njimi – nič. Še enkrat jim energično pomaha pred očmi – spet nič. Skoči pred svoje telesne stražarje in jim maha pred očmi, pa ne trznejo – ne vidijo je. Vpije. Na ves glas. Ne slišijo je.

Poskoči od veselja, si sleče spodnji del obleke in evforično zapleše po hotelskih hodnikih in lobijih, polnih ljudi, a nihče je ne opazi. Niti v dvigalu niti na metroju. Ni je več.

Končno je svobodna – postala je nevidna.

In natanko to zdaj hočejo trumpovci: da bi postala nevidna. Da je ne bi bilo več. Da je ne bi bilo več mogoče ne videti ne slišati. Da bi izginila.

Vem, rekli boste: pa saj si desničarji – republikanci, konservativci – itak brezmejno želijo, da bi bile ženske čim bolj nevidne. In neslišne. Da torej ne bi imele besede in vpliva. Vsekakor. Ženske skušajo utišati in ukrotiti – to vidimo. Prepovedovanje splava je simptom št. 1. Ko Trump reče, da bo naredil Ameriko spet veliko, to ne pomeni le, da bo vzpostavil takšno rasno hierarhijo, kot je bila nekoč, ko je bila Amerika velika (belci vladajo, črnci služijo), ampak to tudi pomeni, da bo vzpostavil takšno spolno hierarhijo, kot je bila nekoč – moški vladajo, ženske služijo. Taylor Swift je v očeh desnice simbol vsega, kar je narobe z ženskami – preveč je svobodna, prehitro menja in uničuje fante, preveč je uspešna, preveč je vplivna. Bistveno preveč. Neznosno preveč. Nesprejemljivo preveč. Preveč vidna.

In tu je problem: Taylor Swift je nesprejemljiva, ker ni njihova. Strašno, blazno, srhljivo vplivna je, mogočna – njeni koncerti so takšni spektakli in takšne masovke, da povzročajo potrese (»Swift-quakes«), ki so kakopak ultimativni znak privrženosti. Njeni koncerti povečujejo gospodarsko rast – tam, kjer koncertira, zacveti ekonomija, saj swifties trošijo za hotele, restavracije in prevoz. Temu fenomenu finančni analitiki pravijo »TSwift Lift«. Njena turneja je samo ameriški ekonomiji dodala pet milijard dolarjev – več kot znaša BDP petdesetih držav. In ko je med postaje na turneji dodala tudi Avstralijo, je revija Fortune oznanila, da se bo Avstralija zaradi tega izognila recesiji.

Taylor Swift je v očeh desnice simbol vsega, kar je narobe z ženskami – preveč je svobodna, prehitro menja in uničuje fante, preveč je uspešna, preveč je vplivna. Bistveno preveč. Neznosno preveč.

Razlog več, da je Taylor Swift strah in trepet trumpovcev. In ker ni njihova, jih lahko pokoplje, ali bolje rečeno – volilno zmago lahko prevesi na drugo stran. Ja, volilno zmago lahko samodejno prinese demokratom – Joeju Bidnu. Če ga bo le podprla. In ni razloga, da ga ne bi, navsezadnje, leta 2020 ga je podprla. Trump se v teh štirih letih ni tako »poboljšal«, da bi ga lahko ignorirala. Au contraire – Trump je hujša nevarnost in hujša grožnja kot kadarkoli. Kar pomeni, da bo Taylor Swift zelo verjetno podprla Bidna. Trumpovci so zgroženi – bojijo se njene politične moči. Logično: Taylor Swift je trenutno največja vplivnica na svetu – influencerka št. 1. Le kdo je ne bi hotel imeti na svoji strani? In le kdo bi jo hotel imeti proti sebi?

Ko je lani svoje fenice in fene na Instagramu pozvala, naj se na portalu Vote.org registrirajo kot volivci (če hočeš v Ameriki voliti, se moraš najprej registrirati) in naj dvignejo svoj glas (da ga bo slišati na volitvah), se je na tem portalu v trenutku registriralo na desettisoče novih volivcev. Ker pa na volitve in k višji volilni udeležbi vedno pozivajo tisti, ki so levo od centra (desničarji tega nikoli ne počnejo, ampak delajo vse, da bi ljudem volitve in politiko čim bolj zagabili), je bil za trumpovce to znak in dokaz, da je Taylor Swift definitivno na Bidnovi strani, še toliko bolj, ker je že prej povsem jasno podprla žensko pravico do izbire in pravice skupnosti LGBTQ+.

Zato si trumpovci želijo, da bi bila nevidna – in da bi izginila. Ker ne bo izginila, se trumpvci utapljajo v obupu. In ko se trumpovci utapljajo v obupu, se začnejo utapljati v teorijah zarote. Kdo ve, morda so tako obupani in obupni prav zato, ker se utapljajo v teorijah zarote, toda ne potešijo jih kar vse teorije zarote.

Taylor Swift je mrtva!

Ne, nekatere teorije zarote ne primejo več. Recimo: spomnite se le dobro znane konspirološke teorije, da je Taylor Swift v resnici umrla in da jo je skrivaj zamenjala doppelgängerka. To teorijo zarote so kakopak skovali po analogiji z dobro staro urbano legendo, da je Paul McCartney leta 1966 umrl v prometni nesreči (»Paul is dead«) in da ga je – v sodelovanju s tajno britansko službo MI5 – skrivaj zamenjal doppelgänger, kar naj bi bilo mogoče razbrati tudi iz ključev, ki so jih Beatli pustili v svojih štiklih (Revolution 9 zavrtite nazaj) in na ovitkih svojih albumov (zakaj je McCartney na hrbtni strani albuma Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band – v nasprotju z ostalimi tremi člani benda – k nam obrnjen s hrbtom?). In ja, tisto, kar vidite na ovitku albuma Abbey Road (Beatli drug za drugim korakajo čez cesto), je pogreb. Lennon – v belem – je duhovnik, Ringo – v črnem – je pogrebnik, Harrison – v džinsu – je grobar, McCartney – bos – je mrlič. In ker je Paul leta 1966 umrl, Beatli po tem letu tudi niso več koncertirali.

Na odru v boju za ameriško dušo torej stojita trenutno najbolj priljubljena ženska na svetu in trenutno najslavnejši posiljevalec na svetu.

Taylor Swift je v teorijah zarote umrla že večkrat – prvič leta 2009, drugič leta 2012, tretjič leta 2017, četrtič lani in petič na začetku letošnjega leta. Lani se je ubila v prometni nesreči. Leta 2017 so bili kronski dokaz, da je res umrla, dejstvo, da je čez noč izbrisala oziroma očistila vse svoje račune na družabnih omrežjih (od Twitterja do Facebooka in Instagrama), in verzi iz štikla Look What You Made Me Do, ki gredo takole: »Žal mi je, toda stara Taylor zdajle ne more k telefonu. Zakaj? Oh, ker je mrtva.« A ni problema – zamenjala jo je nova Taylor Swift. Njena dvojnica. Še neizbežnejša, vsepovsodnejša in ubikvitarnejša od originala.

Problem je le, da trumpovske desnice ta teorija zarote ne poteši več. Kaj bo trumpovcem to, da je Taylor Swift mrtva, če pa jo je zamenjala dvojnica, doppelgängerka, ki je očitno še boljša, še mogočnejša, še vplivnejša, še resničnejša od nje? In seveda: ta kopija je še nevarnejša in pogubnejša za Trumpa. Razprodaja stadione in arene, ruši rekorde. Njena globalna turneja – The Eras Tour – izgleda kot perfektna predvolilna kampanja, njeni koncerti izgledajo kot perfektni predvolilni shodi. In sama Taylor Swift ne izgleda le izvoljiva, ampak kot nekdo, ki bi lahko lastnoročno izvolil kogarkoli – tudi »zaspanega Joeja«, kot Bidna imenuje Trump. Ne pozabite: na Billboardovi lestvici se je na prvih desetih mestih znašlo hkrati deset njenih štiklov z albuma Midnights (absolutni rekord), nedavno pa so se na Billboardovi lestvici na prvih štirih mestih znašli njeni štikli s štirih različnih albumov (spet rekord). Ni več le »najljubša soseda«. V enem dnevu je prodala dva milijona vstopnic (kar je nov svetovni rekord). Zlomila je Ticketmaster. Njena turneja – The Eras Tour – je samo lani prinesla milijardo dolarjev. Letos se nadaljuje. Doku o njeni turneji je prinesel še 250 milijonov. In ko se je izkazalo, da Ticketmaster vstopnice za njene koncerte pretirano zaračunava, se je fenom in fenicam opravičila, obenem pa je Ticketmaster napadla in ga obtožila monopolističnih manipulacij – v trenutku, ko je to storila, sta pravosodno ministrstvo in pravosodni minister Tennesseeja, ki velja za deželo »najbolj jeznih swiftijev«, začela preiskavo proti Ticketmasterju.

Njene pesmi niso več le guilty pleasures. Njene pesmi »so v meni prebudile feministko,« pravi Nikki Natividad (Vice). Ne, Kanye West – reper, modni dizajner, trumpovec, antisemit, Hitlerjev fen, zanikovalec holokavsta – ji na odru ne bi več mogel iztrgati mikrofona, kot je to storil leta 2009 na podelitvi MTV-jevih nagrad video music award.

Trumpovci se je upravičeno bojijo. Še toliko bolj, ker je New York Times nedavno razkril, da si demokrati zelo prizadevajo, da bi podprla Bidna – in menda se že skrivaj dogovarjajo. Trumpovce je to pognalo v jezo, strah, paniko in hiperventilacijo. Ne morejo je več ignorirati. Ne morejo je več le objektivirati.

Taylor Swift, kot je dobro znano, svoje štikle, albume in videe prepreda s skrivnimi sporočili, tajnimi ključi, šiframi in podobnimi »velikonočnimi jajci«, s čimer fenice in fene, swifties, še bolj lepi nase. Ja, skrivnosti deli s feni. Fenom in fenicam to pomeni vse – ni je čez zvezdnico, ki skrivnosti deli s feni in fenicami. S tem jih še bolj zapelje, osvoji, angažira. In ja, še bolj si jih podredi. Skrivna sporočila, tajni ključi in druga »velikonočna jajca«, ki nadomeščajo tiskovne konference, ji omogočajo, da še bolj dominira. Predvsem pa s to delitvijo skrivnih sporočil, tajnih intimnosti in skrivnosti krepi vezi s feni in fenicami. Še več: z delitvijo skrivnih, zaupnih sporočil te vezi betonira. Kar je slaba novica za trumpovce, ki jim je še kako jasno, da njenih fenov ne bo mogoče spreobrniti. In da jih ne bo mogoče ločiti od nje.

Jebi se, patriarhat!

Trumpovci, ki jih navadne teorije – recimo, da je mrtva ali pa da je avtorica metafikcijskega romana Argylle, po katerem so posneli istoimenski film (hej, mar ni v metafikcijskem videospotu All Too Well: The Short Film igrala pisateljice, avtorice bestsellerja All Too Well?) – ne potešijo več, pa skrivna sporočila, tajne ključe in podobna »velikonočna jajca« iščejo v njenem socialnem, zvezdniškem in političnem življenju. Njena slava je itak več kot slava. Ne, njena slava ni nekaj apolitičnega – njena slava je politično sporočilo. Njena slava namreč sporoča: leta 2020 sem podprla Bidna! Leta 2020 sem volila Bidna! Leta 2020 sem izvolila Bidna! In letos bom podprla Bidna! Letos bom volila Bidna! Letos bom ponovno izvolila Bidna! Vsaj tako se zdi Trumpu in njegovim vernikom, slednikom, pripadnikom.

Desničarji preprosto ne morejo požreti tega, da je Taylor Swift tako zelo uspešna brez moža in brez družine. Zbogom »naravni red«, ki ga slavi in oznanja desnica.

Njeni presežki slave so za desnico tako zastrašujoči, kot je zastrašujoča politična sporočilnost njene slave. In kar je še posebej zastrašujoče – vsaj za desnico, ki glasove običajno nabira na podeželju, v ameriškem heartlandu: Taylor Swift, ki jo je nekoč, še v njeni apolitični fazi, slavila rasistična, antisemitska, antifeministična alternativna desnica (alt-right), je podeželanka – rojena v ameriškem heartlandu (sredi Pensilvanije), glasbeno »šolana« v ameriškem heartlandu (Nashville, Tennessee), country, ki ga tako ljubi in slavi ameriški heartland, pa je bil žanr, s katerim je uspela. Pomeni, da se Taylor Swift zažira v Trumpovo volilno bazo. Trumpu speljuje volivce, še toliko bolj pa volivke, ki čedalje slabše prenašajo toksične, seksistične, šovinistične, mizogine moške, kot je Trump. Prav Taylor Swift, ki v štiklu All Too Well (Sad Girl Autumn Version) omenja obesek za ključe, na katerem piše »jebi se, patriarhat«, pa je strup za toksične moške – da bi poravnala račune s Scooterjem Braunom, toksičnim moškim, »nasilnim manipulatorjem«, ki je postal lastnik masterjev njenih prvih šestih albumov, je štiri albume – Fearless, Red, Speak Now in 1989 – posnela še enkrat. Na novo. Tako je postala lastnica svoje glasbe. Braun se je lahko s prejšnjimi verzijami teh štiklov le še slikal – in ko je leta 2020 brez njene odobritve izdal album Live from Clear Channel Stripped 2008, je fenice in fene pozvala, naj tega albuma, na katerem so greatest hits z njenih prvih dveh albumov, Taylor Swift in Fearless, in minialbuma Beautiful Eyes, ne kupujejo. In ga niso. Prvi teden so prodali le triintrideset primerkov. Ja, s številko – 33!

Predstavljajte si, da bi fenice in fene pozvala, naj nikar ne kupujejo Trumpa?

Tega se desničarji bojijo – da se bo Taylor Swift vmešala v letošnje predsedniške volitve. Da bo intervenirala. Da ne bo ostala nevtralna. Da ne bo molčala. Da bo podprla Bidna. Desničarji, ki še vedno kar ne morejo verjeti, da Taylor Swift ni desničarka (pa saj je začela kot country pevka! pa saj hodi z nogometašem, zvezdnikom NFL, Travisom Kelcejem!), ji zato zdaj počnejo to, kar ženskam počnejo že ves čas: na vsak način jo skušajo utišati. Dovolj imamo Taylor Swift, vpijejo. Obenem pa jo na vse pretege demonizirajo. Ameriški televizijski kanal Fox News – republikansko in trumpovsko trobilo – je namreč »razkril«, da je Taylor Swift v resnici tajna agentka Cie in Pentagona, njuno tajno orožje, da je torej le past, le ukana, le del posebne psihološke operacije, s katero skušata Cia in Pentagon Američanom izprati možgane in jih preleviti v Bidnove volivce. Štikle ji piše Cia (ne pozabite, da konspirologi trdijo, da je tudi balado Wind of Change nemškega benda Scorpions v resnici napisala Cia). Zato je tako uspešna. Zato njeni koncerti pritegnejo toliko pozornosti. Zato je prodala več kot 200 milijonov albumov. Zato je dobila toliko grammyjev. Zato ima na Instagramu 280 milijonov sledilcev. Zato je v Ameriki v enem samem dnevu prodala 2,4 milijona vstopnic. Zato se je v Avstraliji za njene vstopnice prerivalo štiri milijone fenov in fenic. Zato so njeni fenice in feni tako odločni, tako predani, tako blazni, tako nezadržni, tako invazivni, tako ekstremni. Zato jo je revija Time razglasila za osebnost leta 2023. In zato hodi s Travisom Kelcejem, zvezdnikom nogometne ekipe Kansas City Chiefs. In zato stalno hodi na Kelcejeve tekme. In zato jo televizijske kamere stalno kažejo, kako v loži za posebne goste navija za Kelceja in moštvo Kansas City Chiefs. In zato se je ekipa Kansas City Chiefs ponovno prebila na Super Bowl. In zato bo v nedeljo na Super Bowlu zmagala. In na nedeljskem Super Bowlu naj bi Taylor Swift in Travis Kelce v en glas in pred multimilijonskim avditorijem podprla Bidna. Tako zagotavljajo trumpovci, ki so leta 2024 trdili, da so predsedniške volitve prirejene, zdaj pa trdijo, da je prirejen Super Bowl.

Kelce ne kaže nobenih znakov, da bi bil lahko prodemokratsko usmerjen – le cepljenje tako podpira, da je celo oglaševal neko cepivo (tudi Trump je hvalil isto cepivo, če smo že ravno pri tem). Pred nekaj leti je podprl temnopoltega nogometaša Colina Kaepernicka, člana ekipe San Francisco 49ers, ki je na tekmah med igranjem ameriške himne s klečanjem protestiral proti rasizmu in policijskemu nasilju nad temnopoltimi. Toda trumpovci – in privrženci teorije zarote QAnon – trdijo, da so Taylor Swift in Kelceja povezali zato, da bi ljudem lažje izprali možgane. Ker Kelce hodi s Taylor Swift (»kulturno povsem umetno podprt par,« svarijo trumpovci), bodo tudi njegovi feni, pretežno konservativni fantje in moški, politično in mentalno shodili s Taylor Swift. Tak je načrt Cie in njene psihološke operacije (»the Taylor Swift girlboss psyop,« kot jo je krstil Jack Posobiec, desničarski konspirolog in influencer, sicer – per Guardian – »dolgoletni simpatizer rasistov, neofašistov in antisemitov«).

Zbogom »naravni red«!

Taylor Swift, ki naj bi »nevarno zašla v čarovništvo in uroke«, ki naj bi čarovniške ceremonije izvajala tudi na koncertih (zakaj verz »Počakaj na signal, srečali se boste ponoči« pomenljivo upočasni?), ki naj bi zelo uspešno kariero zgradila prav s »čarovniškimi« triki (kar je komentirala in parodirala že v štiklu I Did Something Bad) in ki naj bi stadione in arene razprodala le zato, ker jih do zadnjega kotička napolnijo »demoni«, je torej le orodje Cie, trofeja »globoke države«, podaljšek Bidnovega režima, ki hoče swifties preleviti v svoje volivce, a kot pravijo konspirologi, se sama tega verjetno niti ne zaveda. Pojma nima, da jo Cia in Bidnovi demokrati le izkoriščajo za potrebe svoje agende – za indoktrinacijo, mobilizacijo in radikalizacijo nacije. Taylor Swift naciji pere možgane, a tudi sama ima izprane možgane.

Osnova vse te antiswiftovske konspirologije je povsem očitno klasična mizoginija, ki temelji na treh mantrah: prvič, ženska je totalno nesposobna, nikoli ničesar ne naredi sama, saj vedno potrebuje moško pomoč; drugič, ničesar ne razume, in tretjič, sploh ne razume politike – o politiki nima pojma, zato ni dobro, da se politično opredeljuje. Zakaj bi ženske sploh volile? Zakaj bi sploh imele volilno pravico? Naj se raje posvečajo domu, družini in drugim tradicionalnim opravkom. Naj raje rojevajo.

Trumpovci, ki se jim ženski del volilne baze čedalje bolj krči, torej v podtonu trdijo: prvič, Taylor Swift ni avtorica svojih pesmi – napisala jih je Cia. Stephen Miller, nekdanji Trumpov svetovalec, pravi, da »to, kar se dogaja s Taylor Swift, ni organsko«. Seveda ni – naredili so jo moški. In Bog, pravi Kandiss Taylor, propadla trumpovska političarka. Bog je avtor njenega uspeha, njenih pesmi, njenih megahitov. Drugič, Taylor Swift ne razume, da z njo manipulirajo – da ima izprane možgane. In tretjič, Taylor Swift je le marioneta politike – ne ve, kaj je »zadaj«, zato naj politiko prepusti moškim in zato naj se politično ne opredeljuje. Če naj parafraziram Saro Jones (New York Magazine): desničarji preprosto ne morejo požreti tega, da je Taylor Swift tako zelo uspešna brez moža in brez družine. Zbogom »naravni red«, ki ga slavi in oznanja desnica.

A glej, no, tudi sami trumpovci se niso mogli upreti njeni propagandni moči – izmislili so si citate Taylor Swift, s katerimi so skušali na družabnih omrežjih (Facebook, X) ustvariti protiukrajinsko razpoloženje in Američane spraviti na Putinovo stran. Zavedajo se, da bi jo bilo dobro imeti na svoji strani.

Taylor Swift je pač imerzivna, nalezljiva in adiktivna, stroj za empatijo in plenjenje. Ljudi dobesedno obsede in posesa. Swifties, ki na koncerte prihajajo v plenicah, da ne bi zaradi morebitnega odhoda na stranišče slučajno česa zamudili, pravijo, da so med koncertom tako vznemirjeni in vzburjeni, da po koncertu doživljajo amnezijo. Ja, ustvarjena je za politiko. In ja, trumpovci si želijo, da bi bila na njihovi strani, navsezadnje, Taylor Swift je brend – kot Trump. Ustvarila je globalno, intenzivno skupnost – kot Trump. Njeni fenice in feni so ji strastno, naravnost religiozno, brezmejno privrženi – kot so Trumpu strastno, naravnost religiozno, brezmejno privrženi njegovi feni in fenice. Njeni fenice in feni prepotujejo na tisoče kilometrov, da bi jo videli – kot na tisoče kilometrov prepotujejo Trumpovi feni in fenice. Njeni fenice in feni so strašljivi in zastrašujoči – kot so strašljivi in zastrašujoči Trumpovi feni in fenice. Swifties izgledajo kot sekta, tako pa izgledajo tudi trumpovci – kot sekta. Njeni koncerti so dogodki – kot Trumpovi predvolilni shodi. Njeni fenice in feni uživajo v teorijah zarote – Trumpovi tudi. Swifties so monolit – trumpies tudi.

A tu je razlika: Trumpa, ki trdi, da je bolj priljubljen od Taylor Swift, je novinarka E. Jean Carroll tožila zaradi posilstva v neki veleblagovnici in tožbo spektakularno dobila – nekdanji DJ je Taylor Swift tožil, ker ga je obtožila, da jo je leta 2013 harasiral, in tožbo spektakularno izgubil.

To je velika ironija sodobnega časa: na odru v boju za ameriško dušo torej stojita trenutno najbolj priljubljena ženska na svetu in trenutno najslavnejši posiljevalec na svetu. To je to uravnoteževanje: resnico je treba vedno uravnotežiti z lažjo. Demokracijo je treba vedno uravnotežiti s fašizmom. Uspešno žensko je treba vedno uravnotežiti s posiljevalcem.