TV komentar / Ni bila šala

Po razkritju nečednega nakupa stavbe na Litijski cesti 51 so se na ministrstvu za pravosodje ( ja, tisti ljudje, ki so bili kasneje zamenjani, oni pa so zamenjali telefone) sredi januarja poskušali reševati tako, da so naročili novo cenitev. Češ, če pa ni toliko kvadratov, kot pravi pogodba, bo pa moral prodajalec vrniti denar. V njihov rog je robantila tudi takrat še ne tako skesana ministrica Dominika Švarc Pipan. Zdaj bo pa videl ta prodajalec, lump, tatič in pokora! Taktika je bila prozorna: pridobiti čas in preusmeriti pozornost. No, potem je šla zgodba svojo pot.

A ta ponedeljek je ministrstvo javno objavilo to pričakovano – in pričakovano tudi malo sumljivo – cenitev, ki so jo naročili prav »fantje«, ki so vse skupaj zakuhali, potem pa so jim izginjali dokazi (pardon, telefoni). Ne bomo se vtikali v to, da zapriseženi cenilec Branko Kovač, pooblaščeni inženir geodezije, citira Blaisa Pascala, da tarna nad mediji … Ta cenitev je namreč tako bizarna zaradi nečesa drugega. Kovač je »nepričakovano« izračunal, da stavba nima 5126,9 kvadratnega metra površine, kot piše v kupoprodajni pogodbi, ampak kar 6258,3 kvadratnega metra. Presenečenje!

Je torej ministrstvo za pravosodje dejansko sklenilo dober posel? Povečanje kvadrature žal ne gre na račun kakorkoli uporabnih poslovnih prostorov, kot med vrsticami vseeno da vedeti Kovač, ki zelo očitno ne bi rad ostal brez licence. »Na novo odkriti« prostori namreč pomenijo streho stavbe, ki je načeloma lahko razumljena kot pokrita ali nepokrita terasa – v konkretnem primeru so na tleh »celo« pohodni betonski tlakovci. Drug »na novo odkrit« prostor pa je podstrešje stavbe. Podstrešja stavb se v katastru nepremičnin sicer ne evidentirajo, če so namenjena le vzdrževanju strehe, v stavbi na Litijski ulici pa je na podstrešje mogoče priti po lestvi in deloma po betonskih stopnicah, v njih pa je mogoče hraniti staro pisarniško opremo. Saj je vse jasno, kajne?

A kaj ima to s TV Slovenija? Veliko! Dvakrat so v TV Dnevniku poročali o tej cenitvi. Recimo, da jim slabo ponedeljkovo poročanje, ko je novinar Rok Šuligoj zgolj povedal, da ima stavba po novem dobrih 1000 kvadratov več, še oprostimo. Ampak v torek je nov prispevek pripravila novinarka (po tem prispevku si bo to oznako morala na novo zaslužiti) Sara Dvorjak. Nobenega konteksta, nič o tem, kaj je ugotovil Kovač, nič o tem, zakaj je prišlo do te cenitve in kdaj je bila naročena, nič o tem, da gre za napihovanje ostrešja v poslovne prostore. »Dve pokriti terasi, tlakovana streha, podstrešje …« je naštevala. A nato je nastopil še ubogi (tako je bil obravnavan v prispevku, op. p.) prodajalec Sebastjan Vežnaver, ki je kot veliki neodvisni ekspert razložil, da je ministrstvo »ravnalo varčno, naredili so dober nakup«. Sari Dvorjak je Vežnaver tako segel v srce, da nam je povedala, da ne bo zahteval dodatnega denarja za prostore – kot da bi ga sploh lahko!

Saj bi še kakšno pikro pristavili. Ali pa šalo. Pa ne gre. Ker je preveč žalostno vse skupaj.