Zakaj so zdravniki med stavko produktivnejši kot sicer?

Eno najbolj neverjetnih novic so ta teden sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zdravniki stavkajo že štiri tedne in njihov sindikat redno objavlja dramatične napovedi o zlomu zdravstvenega sistema. Kmalu naj bi zapirali pediatrične oddelke in porodnišnice, pravijo – kar so seveda sporočila, ki jih je treba brati v kontekstu pritiskov na vladno pogajalsko stran. Ob vseh teh napovedih iz posameznih javnih institucij, ki naj bi bile tik pred delovanjem v kriznih razmerah, so iz NIJZ sporočili, da je bil zdravstveni sistem med stavko produktivnejši kot lani v istem času.

Med stavko, od 15. januarja do 9. februarja, je bilo doslej v zdravstvu preklicanih 53.100 naročil, toda v istem obdobju lani jih je bilo preklicanih precej več, 58.682.

Statistično gledano je stavka blagodejno vplivala tudi na čakalne dobe. Med njo so zdravniki precej produktivnejši kot sicer. Zdravstveni sistem je tako letos v času stavke opravil 439.757 storitev, lani v istem času, celo v času, ko naj bi zaradi stresnega testa deloval v »turbo načinu«, za kar smo potrošili dodatnih 200 milijonov evrov, pa le 387.959 naročil. Dejansko naj bi se tudi čakalni seznami v času stavke skrajšali z 1,53 milijona na 1,49 milijona.

Kako to razložiti? Na NIJZ razmišljajo, da je bilo letos več naročil, ki so imela v tem obdobju okvirni ali točen datum in jih zdravniki niso odpovedali. A zakaj jih niso odpovedali? Morda zato, ker je eno od osnovnih pravil stavke, da mora stavkajoči stavkati na delovnem mestu. Vodstva bolnišnic zaposlene v času stavke veliko bolj nadzorujejo kot drugače in želijo, da zdravniki vsaj tedaj, ko delajo, opravijo vse delo. Zato so bili med stavko produktivnejši.

A teh paradoksov je še več. Eden je ta, da stavkajo najbolje plačani v javnem sektorju. Drugi, da zdravniki stavkajo zaradi preveč dela – ker so izmučeni – dejansko pa se zavzemajo za še več dela.

Eden od najnovejših sporov med njihovim sindikatom Fides in ministrstvom za zdravje zadeva soglasja za nadurno delo drugje. Zdravniki ne želijo več opravljati nadurnega dela (dodatnih osem ur na teden) pri matični organizaciji, hkrati pa grozijo s tožbami, če bodo izgubili soglasja za nadurno delo drugje, pri zasebnikih ali koncesionarjih. Spomnimo se lanskega primera. Ustavno sodišče je razsojalo o zahtevi zdravnikov, ki nasprotujejo temu, da bi bilo njihovo popoldansko delo drugje omejeno na največ osem ur na teden. Nazadnje so ustavni sodniki razsodili, da je več kot osemurno dodatno popoldansko delo nedopustno, razlog je bila med drugim tudi varnost pacientov.

Na še en paradoks je ta teden opozoril nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin. »Število zdravnikov je v 20 letih za polovico večje. Na celjski ortopediji imajo približno 1200 operacij na leto, leta 2005 je bilo šest ortopedov, zdaj jih je devet, naredijo pa isto. Logično je, da delajo manj,« je dejal za RTV Slovenija.

Omenimo še letno poročilo UKC Ljubljana za leti 2019 in 2022. Leta 2019 je bilo v UKC zaposlenih 1410 zdravnikov, leta 2022 pa 1514 – število zdravnikov se je torej povečalo. A leta 2019 so v UKC opravili 227.733 prvih pregledov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, leta 2022 pa le še 205.225.

Za koliko so se v tem času zvišale zdravniške plače, pa je vprašanje, ki je odveč.