Odvzem italijanskega odlikovanja Josipu Brozu - Titu 

Lex Tito

Že vsaj desetletje se v Italiji pojavljajo pozivi k odvzemu odlikovanja z viteškim redom, ki ga je nekdanji predsednik socialistične Jugoslavije Josip Broz - Tito leta 1969 prejel od tedanjega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragata. Po navadi se o tem največ govori na »dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije«. Nič drugače ni letos, ko je odvzem odlikovanja podprla italijanska premierka Giorgia Meloni. Tokrat tej dolgoletni zamisli kaže dokaj dobro – potrebna je namreč sprememba 70 let starega zakona, ki določa, da odlikovanj ni mogoče odvzeti postumno.

Že vloženo spremembo zakona, ki sta jo pripravili stranki Bratje Italije in Liga, morata sicer potrditi še poslanska zbornica in senat, a predlagatelji naj bi tokrat imeli zadostno število glasov. To pomeni, da bi čez nekaj mesecev Italijani lahko dobili zakon, ki bi sicer še vedno določal, da postumni odvzem odlikovanj tujim državljanom ni mogoč, a z dodano izjemo, ki naj bi bila določena takole: »V vsakem primeru je prejemnik, tudi če je umrl, ki je kriv krutih zločinov in zločinov proti človečnosti, deležen izgube časti.«

Pri tem je morda še najpomembnejše vprašanje, zakaj je Tito sploh prejel najvišje italijansko odlikovanje za tuje državljane, ki mu ga je Saragat podelil med obiskom v Beogradu 2. oktobra 1969.

Šlo je za čas, ko so potekali pogovori o ureditvi meje med državama, ki so se potem končali leta 1975 z osimskim sporazumom. Šlo je tudi za čas krepitve gospodarskega sodelovanja (predvsem v avtomobilski industriji) med državama in krepitve medsosedskih odnosov nasploh. Tito je dve leti zatem odpotoval na obisk v Rim in se sestal s Saragatom, papežem Pavlom VI. ter lastnikom Fiata Giannijem Agnellijem. Poleg tega je bilo nekoč še posebej v navadi, da si ob visokih državniških obiskih voditelji izmenjujejo vljudnostna odlikovanja.

A zdi se, da vse to še vedno nekako ne more biti zadosten razlog, da bi socialni demokrat Saragat komunistu Titu podelil najvišje državno odlikovanje. Zgodovinar in avtor več knjig o Titu dr. Jože Pirjevec opozarja na po njegovem mnenju prave razloge: »Ni dvoma, zakaj je Tito prejel odlikovanje. Leta 1968 se je zgodila praška pomlad in Rusi so z vojsko zatrli reformno gibanje na Češkoslovaškem. Bil je prisoten strah, da bi lahko napadli tudi Jugoslavijo in prišli do Italije, in ni bilo jasno, kje se bo to končalo. Tito je zelo odločno nastopil proti kakršnimkoli tovrstnim idejam in s tem nekako zavaroval evropski zahod. Med Italijo in Jugoslavijo so v tem kontekstu potekali tudi tajni pogovori o vojaškem sodelovanju. V tem kontekstu, ker je bil potreben Italiji, je dobil omenjeno odlikovanje.«

Kot vse kaže, bo še letos Tito postumno izgubil odlikovanje, ki ga pred pol stoletja ni prejel zgolj kot vljudnostno dejanje, pač pa – ironično – kot prijatelj, zaveznik in zaščitnik Italije in zahodnega sveta.

V Italiji so v zadnjem času odvzeli državno odlikovanje le enemu tujemu državniku, in sicer leta 2013 sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Kar pa se slovenskih državljanov tiče, je po poročanju Primorskega dnevnika Unija Istranov pred devetimi leti zahtevala preklic italijanskih odlikovanj slovenskim partizanskim voditeljem Mitji Ribičiču, Marku Vrhuncu in v Trstu rojenemu Franju Rustji. Vlada, ki ji je predsedoval Mario Monti, je aprila 2013 začela postopek preverjanja, če so bili odlikovanci takrat še živi. Rustja je preminil leta 2006, Ribičiču (umrl je novembra 2013) in Vrhuncu, umrlemu leta 2016, pa Rim ni preklical odlikovanj.