Razbijanje tabujev / Oddaja, v kateri se o spolnosti mladih pogovarjajo – mladi

Na nacionalki je zaživela oddaja Prvič. Gre za desetdelno dokumentarno serijo, v kateri se bo raznolika skupina mladih vsak teden pogovarjala o spolnosti. Tokrat so odkrito spregovorili o puberteti, o prvih občutkih vzburjenja, dlakah po telesu, menstruaciji, mutiranju in še o čem.

Sociologinja Tanja Rener je z oddajo zadovoljna, »pravzaprav tako medij nadomešča strašanski manko spolne in seksualne vzgoje, ki je v našem izobraževalnem sistemu skorajda nimamo,« pravi. Do osemdesetih let je bila spolnost del kurikula, šlo je za zametek nečesa, kar bi bilo lahko razumeti kot bolj celovito obravnavo spolnosti, vendar se je to kasneje »utopilo v enodimenzionalni, največkrat biološko in zdravstveno obarvani spolni vzgoji kot delčku kakšnega drugega predmeta«.

Mladi danes, tako kažejo raziskave, tarnajo, da o spolnosti ne dobijo dovolj informacij, da jim primanjkuje predvsem informacij o odnosih in čustvih, ki spremljajo spolnost. »Seveda bo marsikdo rekel, da ob obilju informacij, posebno na spletu, takšna oddaja ni potrebna. Narobe, natanko zato je še kako nujna. Informacije s spleta namreč niso informacije, pač pa performansi, reprezentacije, ki jih največkrat krojijo komercialni interesi ali kaj podobno pristranskega,« dodaja Tanja Rener. Prav zato je skrajni čas, pravi, da se govor o spolnih identitetah in seksualnih praksah postavi tja, kamor sodi – v nepokroviteljski pogovor med mladimi samimi.

Vendar je oddaja nekatere zmotila. In to še preden naj bi jo prvič predvajali. Na družbenih omrežjih so nekateri menili, da so takšne oddaje zavržne, da gre za seksualiziranje otrok, da se gre nacionalka »LGBT-indoktrinacijo«, ker v oddaji nastopajo ljudje različnih spolnih izrazov, identitet in usmerjenosti. Lonček je h gonji zoper RTV Slovenija in skupino mladih pristavil Janez Janša, ki je na platformi X zapisal: »Roke proč od naših otrok in vnukov, RTV Slovenija. Razumeli?«

Tanja Rener pravi, da se takšnim odzivom na oddajo ne čudi, prej bi rekla, da je to znamenje njenega uspeha. »Tematiko, ki mlade zadeva od blizu, je postavila na raven raznolike običajnosti. Domnevam, da to precej moti konservativne ljudi in med njimi nemara še najbolj take, ki imajo sami kakšno skrito frustracijo na tem področju.« S strašenjem o domnevni »LGBT-indoktrinaciji«, pravi, da nekateri poskušajo zavajati. »Mladih verjetno ne več, njihove starše, dedke in babice pa ja. Dvomim, da si na primer gospod Janša s tem širi volilno telo, verjetno pa tako krepi svoje staro. Saj mu za to in za nič drugega tudi gre. Še najmanj za otroke in mlade.«

»K sodelovanju smo povabili različne mlade, take, ki so zelo liberalni, spolna identitega nekaterih tudi ni konvencionalna v smislu binarnosti, pa mlade, ki prihajajo iz bolj tradicionalnega okolja in so verni,« ob tem pravi Neža Prah Seničar, ena od avtoric oddaje. »Mladi so se odprli, se med seboj pogovarjali, nastali so res prijetni pogovori v skupini raznolikih ljudi, ki prihajajo iz različnih okolij in imajo različne vrednote ter izkušnje. Ampak so se zelo lepo dopolnjevali, bili so radovedni drug o drugem, bili so iskreni,« razlaga. »Če bi bil svet takšen, kot so bili pogovori teh mladih, bi bili vsi srečnejši.«