STA

 |  Kultura

Trst / Več kot 50 Van Goghovih mojstrovin

Razstava bo odprta med 22. februarjem in 30. junijem v muzeju Revoltella

Vincent van Gogh: Sejalec, 1888

Vincent van Gogh: Sejalec, 1888
© Muzej Revoltella

Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Na ogled bo več kot 50 Van Goghovih mojstrovin, obogatenih z videi, dokumenti, scenografskimi dodatki in dvema ikoničnima portretoma, ki sta prvič razstavljena skupaj: Gospod in Gospa Ginoux, bolj znana kot Arležanka.

Vincent van Gogh: Portret Josepha-Michela Ginouxa, 1888

Vincent van Gogh: Portret Josepha-Michela Ginouxa, 1888
© Kröller-Müller Museum

Portretiranca sta bila lastnika kavarne v Arlesu, kamor je zahajal slikar in ju je leta 1890 upodobil na dveh platnih, ki ju hranita muzej Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem oziroma Narodna galerija v Rimu, pri kateri so si izposodili še eno veliko Van Goghovo delo z naslovom Vrtnar.

Razstava, ki jo kurirata Maria Teresa Benedetti in Francesca Villanti, je nastala v sodelovanju z muzejem Kröller-Müller iz Otterla. Dokumentira celotno slikarjevo ustvarjalno pot v štirih sklopih in v kronološkem vrstnem redu. Začenja jo njegovih prvih pet let delovanja, ko se je osredotočal na temačne pokrajine svoje mladosti in figure, predane delu na zemlji. V tem obdobju je Van Gogh upodabljal sejalce, pobiralce krompirja, drvarje in kmečke žene pri domačih opravilih.

Vincent van Gogh: Portret Marie Julien Ginoux), 1890

Vincent van Gogh: Portret Marie Julien Ginoux), 1890
© Narodna galerija sodobne umetnosti v Rimu

Drugi sklop je posvečen njegovemu bivanju v Parizu med letoma 1886 in 1888, ko je vsrkaval umetniško klimo mesta in se povezal z umetniki, kot so Emile Bernard, Toulouse-Lautrec in Louis Anquetin. Tretji sklop je posvečen Arlesu in njegovi vrnitvi k izbiranju barv, zadnji sklop pa se nanaša na obdobje, ko se je prostovoljno umaknil v psihiatrično bolnišnico, preden je leta 1890 storil samomor pri svojih 37 letih.

Tako kot mnogi veliki umetniki tudi njegovo delo v času njegovega življenja ni bilo razumljeno, vendar je danes eden najbolj znanih umetnikov na svetu, ikona v umetnostni zgodovini in priljubljen pri širši javnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.