Nejc Šubic / Modni oblikovalec, ki se z znamko Volja zavzema za trajnostno izdelavo oblačil

Trubarjeva cesta, ena najstarejših in najbolj znamenitih ulic v Ljubljani, ki je nekoč slovela po obrtniški dejavnosti, danes pa po svoji barvitosti, pestrosti in multikulturnosti, je že nekaj let dom modne blagovne znamke in ateljeja Volja. Njen ustanovitelj, mladi modni oblikovalec Nejc Šubic (1991), na ulični številki 55 ponuja inovativna in funkcionalna oblačila, ki v ospredje postavljajo principe trajnostne mode in krožnega gospodarstva, s tem pa premislek o tem, kaj in koliko nosimo ter kako lahko s tem prispevamo k do okolja bolj prijazni modi.

Škofjeločan se je po končani gimnaziji sprva vpisal na študij sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a ga ta ni pritegnil za dolgo. Konec gimnazije je namreč prišel v stik s skejtersko kulturo, ki ga je navdušila s svojim naredi-si-sam pristopom in različnimi možnostmi kreativnega izražanja. S prijatelji so – kadar niso skejtali – tako začeli tiskati na majice, graditi skejtpark in snemati filme. In izdelati si svoja oblačila se je zdela povsem izvedljiva in dostopna stvar.

Ustvarjanje in obrt ima sicer v krvi. Njegov sorodnik po očetovi strani je škofjeloški slikar Ive Šubic, njegova nona, ki je imela izkušnje s šivanjem, pa mu je »bila pripravljena pokazati par šivov in drugih osnov«. Tako je kupil nizkocenovni šivalni stroj in blago v Gorenjski predilnici in se začel učiti. In prvi semester na Filozofski fakulteti je namesto v predavalnicah povečini preživel kar v svoji kleti, kjer je šival oblačila zase in za svoje prijatelje. Še več, v želji, da bi izpopolnil svoje znanje in spretnosti izdelovanja oblačil, se je odločil, da pusti študij sociologije in se vpiše na študij oblikovanja oblačil in tekstilij na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF).

Tam je vsrkaval znanja novih tehnik in vseh procesov modnega oblikovanja. Obenem pa ga je rdeča nit skejterske kulture in ulične mode vedno bolj vodila v preprosta in funkcionalno zasnovana oblačila. »Šival sem, kar smo potrebovali s prijatelji. Če smo imeli dostop do sitotiska ali strojev za vezenje, smo se vedno domislili česa novega,« pravi. Študij je zaključil s prakso pri znamki moških oblačil Brachmann v Berlinu, ob vrnitvi v Ljubljano pa se je z navdušenjem priključil tamkajšnji mladi skejterski sceni, ki se je vse bolj razvijala. Leta 2017 je s skejterskim kolektivom ustanovil LYC (Ljubljana Yugoslavia Clothing Collective), znamko funkcionalnih in nosljivih uličnih oblačil, ki se napaja v vizualnih spominkih retro jugokulture, denimo ikoničnega Kioska K67 legendarnega oblikovalca Saše Mächtiga, ki krasi enega izmed njihovih priljubljenih puloverjev.

»Šival sem, kar smo potrebovali s prijatelji. Če smo imeli dostop do sitotiska ali strojev za vezenje, smo se vedno domislili česa novega.«

Nejc Šubic,
modni oblikovalec

A vse bolj ga je vleklo še drugam. Rojevale so se mu namreč zamisli o osebnem projektu, kjer bi, tudi zaradi vseh negativnih posledic (hitre) mode na okolje, lahko delal s čim bolj kakovostnimi surovinami, z organskimi in do uporabnika prijaznimi materiali. »Od mladih skejterjev nisem mogel zahtevati, da so še trajnostno ozaveščeni in odštejejo toliko več denarja za posamezen kos oblačila. A čutil sem vedno večjo nujo po znamki, ki bi v ospredje postavljala težnjo po kakovosti, transparentnosti in trajnostnem, krožnem pristopu,« pravi oblikovalec. In leta 2020, v času pandemije in zaustavitve javnega življenja, ko se je več podjetij, lokalov in trgovin zaprlo, se je sam odločil, da bo ves svoj čas – ki ga je bilo takrat na pretek – vložil v nastanek znamke Volja.

»Nekaj najlepšega mi je mehka in surova gmota tekstila,« pravi, »zato pri Volji vedno izhajam iz materiala in razmišljanja o tem, kaj mi ponuja in kako se bo staral.« Tako si je zamislil, da bo na vsak kos oblačila izvezel datum njegovega »rojstva«, s čimer bi kupca spodbudil k razmišljanju o uporabnosti in celotnem življenjskem ciklu oblačila. Obenem gre, »podobno kot pri vinu«, za načelo transparentnosti datuma izdelave in izvora materiala, in tako kot vino se tudi nekateri kakovostni materiali zelo dobro starajo. »Mislim, da če so materiali kakovostni in trpežni, bo potem tudi funkcionalno, preprosto in natančno oblikovan kos oblačila lahko kupca spremljal v več življenjskih obdobjih ali celo zamenjal več uporabnikov,« pravi oblikovalec. Predvsem pa v nasprotju s hitro modo, ki nikoli ne razmišlja dlje od nakupa, s tem ponuja dobre možnosti za recikliranje ali predelovanje in s tem ponovno uporabo materiala.

V trgovini in ateljeju, kjer trenutno »domujejo« še modna oblikovalka Monika Colja z znamko MNKCL ter dve šiviljski asistentki in praktikantka NTF, ki jim ponuja mentorstvo, si prizadeva ustvariti vsaj en kos oblačila na dan, »da ohranjam produktivnost«. Kupci njegovih oblačil pa so vedno dobrodošli, da se oglasijo na Trubarjevi in svoj modni kos znamk Volja ali LYC prinesejo popravit, s čimer mu podaljšajo življenjsko dobo. »Želim si, da na poškodbe in napake ne gledamo kot na nekaj negativnega, pač pa kot priložnost za stik in dolgoročno sodelovanje med menoj in uporabniki.«