Velika teorija Branka Grimsa

Kaj je »kulturni marksizem«? Ta na prvi pogled prepričljiva besedna skovanka je teorija zarote, priročno orodje, ki so si ga izmislili na desnici, nato pa naprtili levici. Je prazen označevalec, s katerim na desnici kažejo na domnevno pokvarjenost ali izrojenost levice in liberalcev. Enkrat je kulturni marksizem zavzemanje za liberalnejšo družbo, drugič spolna usmerjenost, tretjič (zlasti zadnje čase) pa vse vrste okoljskih politik.

»Kaj se bo zgodilo, če kulturni marksizem v tem prostoru, prostoru zahodne civilizacije, zmaga? V kakšni družbi bomo potem živeli?« To je vprašanje, ki naj bi ga prejšnji teden v sredo Janezu Janši, predsedniku SDS, postavil neki dijak ljubljanske škofijske gimnazije. Odgovor nanj je nato strnil v večernih urah, ob predstavitvi nove knjige poslanca (in kandidata za evropskega poslanca) Branka Grimsa – Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu. »Mislim, da to ne bo nobena družba,« je dejal. »To bo prazen prostor brez ljudi, ki bi lahko bili nosilci neke kulture, ki bi bila tudi odporna proti drugim. In ta prostor bo zasedel islam. Pa ne zaradi islama samega, ampak zaradi uničevanja zahodne civilizacije s formulo kulturnega marksizma.«

Če bi morali uporabiti izrazje, ki ga v svoji novi knjigi uporablja Grims, bi proces, ki ga je opisal Janša v teh nekaj stavkih, označili za ideologijo kulturnega marksizma »Multikulti«. Gre pravzaprav za preprosto matematiko, kot je na predstavitvi knjige razlagal slovenski prvoborec zoper kulturni marksizem: stopnja rodnosti v Sloveniji praviloma znaša okoli 1,5 rojstva na žensko, kar je podobno evropskemu povprečju, »v času prejšnje vlade, ki jo je vodil Janša, je to naraslo na 1,6«, je zbrane podučil Grims, »zdaj pa je to spet padlo na 1,5«. Po drugi strani naj bi rodnost v islamu znašala 8,3 rojstva na žensko.

»Zdaj pa to primerjajte med seboj. Tukaj je seveda temeljni problem vsega, s čimer so soočamo.«

Od kod je Grims pridobil podatek, kolikšna naj bi bila povprečna rodnost žensk v islamu, ni znano. Vendar jasno je, da ta podatek ne drži. Takšnih »zmot«, pravzaprav čistih laži ali manipulacij, je v knjigi precej, zato v nadaljevanju ne bomo secirali vsake posebej. A če se na tem mestu vseeno ustavimo samo za trenutek: zadnje raziskave ameriškega raziskovalnega centra Pew kažejo, da se je rodnost med muslimankami, podobno kot to velja za ženske drugih veroizpovedi, v zadnjih letih precej zmanjšala. Leta 2015 je ta v povprečju znašala 2,9 rojstva na žensko, glede na projekcije naj bi ob koncu tega desetletja padla na 2,3 rojstva. Drži, da je bila rodnost v nekaterih državah, na primer v Jemnu, pred leti precej višja. V osemdesetih letih je tam znašala nad osem rojstev na žensko, vendar je tudi ta številka drastično padla in danes znaša okoli 3,3 rojstva.

Poteka »velika zamenjava«. Zaradi česar Evropi grozi »velika evropska hidžra«, po Evropi pa že »namesto kresov gorijo cerkve«.

Grims opisuje, da se Evropa danes srečuje z »organizirano invazijo ilegalnih migrantov«, kar da poganja »denar globalistov«, Sorosevih plačancev, nevladnikov, skratka zlobnih levičarjev, ki bi radi izvedli »veliko zamenjavo«. Zaradi česar Evropi grozi »velika evropska hidžra«, po Evropi pa že »namesto kresov gorijo cerkve«.

Gre pravzaprav za dobro znano teorijo zarote, ki izvira iz Francije. V svojem romanu Le Grand Remplacement jo je, kot jo poznamo danes, uvedel nacionalistični konspirolog Renaud Camus. Govori o tem, da naj bi z migracijami s Srednjega vzhoda in Afrike potekala načrtna zamenjava populacije belih katoličanov v Evropi, s tem pa da prihaja do uničevanja francoske kulture in zahodne civilizacije nasploh. V zadnjem desetletju je ta teorija zarote postala eno glavnih orodij za strašenje ljudi, za vnašanje razdora v družbo, ki si ga je prilastila politična desnica.

Navdih v tej teoriji zarote so pogosto iskali beli supremacisti in republikanci na drugi strani Atlantika, v slovenski prostor pa je resnično prodrla prek domačih identitarnih gibanj, ki so se navduševala nad krščanskim fundamentalistom Andersom Behringom Breivikom. Človekom, ki je leta 2011 zakrivil strelski pohod na norveškem otoku Utøya, v katerem je umrlo 69 mladih laburistov, še prej pa na spletu objavil 1500 strani dolg manifest in v njem napovedal evropsko državljansko vojno, ki se bo leta 2083 končala z izgonom vseh muslimanov in usmrtitvijo kulturnih marksistov ter končno implementacijo »kulturne konservativne politične agende«. Navdušenje domačih identitarcev, ki so po zgledu Breivikovega manifesta objavili tudi lasten Manifest za domovino, je kmalu prevzelo tudi nekatere vidne člane SDS, kot sta Žan Mahnič in Branko Grims, to govorico pa je prevzel tudi Janša.

A pojdimo še globlje v najnovejše delo Branka Grimsa. »Za totalitarno preoblikovanje družbe so postali danes prvi cilj otroci in odraščajoča mladina. Po – zaradi naivnosti desnih – doslej zmagovitem levičarskem plenilskem pohodu skozi institucije se je namreč izkazalo, da so odrasli, kljub neizmerni ideologizaciji in poneumljanju družbe z lažnimi vrednotami socializma, zelo težko kar spreobrnejo v samouničevalni ’progresivizem’,« v knjigi zapiše Grims. »Namesto tega odrasli večinoma še vedno rajši ravnajo pametno in konservativno, se zaljubijo, si ustvarijo svojo družino, si kupijo ali zgradijo lastno hišo in ustvarijo svoj dom, se odločijo za otroke, imajo svojo družino radi; ter spoštujejo svoj narod, tradicijo in svojo domovino.« Zato naj bi ideologi kulturnega marksizma puščice uperili zoper nedolžne otroke. »Za to gre pri tej satanski ideologiji – za absolutno zlo.«

Predvsem za indoktrinacijo otrok naj bi bila tako poleg ideologije »Multikulti« ključna ideologija »LGBT+«. In kako ta deluje v praksi? Kot naj bi domnevno slišal celo od lastnih otrok, »propagandisti ideologije ’LGBT+« obiskujejo šole po državi in otrokom predavajo, »kako je dobro, če se imata dva fantka rada in se poljubita in primeta tu in tam spodaj«, ter jim kažejo pornografske posnetke. Prav ti propagandisti naj bi zavladali tudi Hollywoodu in pa evrovizijski popevki, ki danes velja za, kot je dejal Grims ob predstavitvi knjige, »največji propagandni LGBT-festival te ideologije na svetu«. Kar je precejšnja krivica, saj je bilo tam nekoč najti »pesmi, ki so še danes svetovna uspešnica, od Abbe naprej«. Še več, bili naj bi celo promotorji pedofilije, v celotnem zahodnem svetu pa naj bi ta trenutek potekala »vse bolj glasna prizadevanja za uveljavitev pedofilije kot legitimne spolne usmeritve in njeno dekriminalizacijo«.

Če je ideologija »LGBT+«, trdi Grims, uperjena »v neposredno uničenje vsake naslednje generacije otrok, hkrati pa tudi v uničenje družine, materinstva in očetovstva«, ideologija »Multikulti« pa »v uničenje narodov, nacionalnih držav, kulture in tradicije ter varnosti«, naposled – to je še zadnji jezdec apokalipse, ki naj bi zahodno civilizacijo vodil v pogubo – ideologija kulturnega marksizma »Eko« primarno uničuje ekonomijo, »malo in srednje podjetništvo, ki sta motor razvoja; s tem pa blaginjo in hkrati z njo svobodo človeka«.

Z ideologijo »Eko« ima Grims v mislih v prvi vrsti zeleni prehod, za katerega pravi, da nima nobene povezave z ohranjanjem narave, ki jo je sicer, priznava, treba ohraniti zdravo in čisto, vendar pa gre pri ideologiji zelenega prehoda, ki ga propagira kulturni marksizem, »samo za denar. In seveda za totalitarni socializem.« Kar pa večino, zavoljo bogatenja peščice, peha v revščino in brezup. Samo na takšen način lahko namreč levičarji dosežejo, da bodo državljani kar se da nemočni in odvisni od države. To počnejo kakopak s floskulami in izrazi, kot so na primer  »od človeka povzročeno globalno segrevanje« ali pa »podnebne spremembe«. »Pa lepo vas prosim,« je ob tem zgolj zavzdihnil Grims ob predstavitvi knjige.

Človek, ki nas je v preteklosti že podučil, da se Zemlja v resnici ne segreva, pač pa se ohlaja, o čemer naj bi pričalo dejstvo, da je črni panter, (domnevni) simbol Karantanije, na tem območju izumrl, nas tokrat seznani s tem, da podnebni znanstveniki pravzaprav nimajo pojma. Četudi sam morda res ne loči niti med vremenom in podnebjem. Vztraja namreč, da naj bi bil glavni ugovor zoper uveljavljeno podnebno znanost to, da se vreme pač ves čas spreminja. »Spreminja se krajevno in časovno. Zjutraj so praviloma temperature nižje, opoldan višje. Pozimi nas zebe, poleti nam je vroče. In da se vreme vedno in povsod spreminja, je edina resnica,« zapiše v knjigi.

Vzemimo naslednji primer. Predpostavimo, da bomo za izračun trenda, ali se Zemlja segreva ali ohlaja, merili polovico leta. »Če začnemo pozimi in končamo poleti, bomo ’znanstveno’ ugotovili, da se Zemlja dramatično segreva, da nam grozijo suše, tropski cikloni ... Da ’moramo nujno omejiti porabo energije’, obdavčiti izpuste CO2, zmanjšati črpanje nafte.« Vendar, pozor (!), če bomo začeli z meritvami poleti, »bomo ob koncu meritev pozimi ’znanstveno ugotovili’, da nezadržno hitro prihaja nova ledena doba. In da moramo nujno graditi nove jedrske centrale, črpati več nafte ... In večkrat in bolj, kot bomo znotraj izbranega polletnega obdobja precizno merili, več podatkov, kot bomo zbrali in jih računalniško obdelali, več bomo imeli ’nespornih znanstvenih dokazov’ za vsako od teh trditev!«

Ali če strnemo: znanstveniki, skupaj z okoljskimi aktivisti, pri čemer so vsi skupaj kakopak levičarji, zavajajo in – lažejo. Lagali so, ko so trdili, da bo nekoč zmanjkalo nafte, lagali so, ko so napovedovali, kako nas bo kisli dež vse pobil, in lažejo zdaj, ko svarijo pred globalnim segrevanjem in izpusti ogljikovega dioksida. Zakaj? Zaradi lastnih koristi, zaradi denarja.

»Ves trik je v tem, da če bi globalisti kar tako posegli po ogromnih vsotah davkoplačevalskega denarja (preko skorumpiranih politikov ter sodnikov) in naravnost povedali, da vas hočejo zaradi svojega nenasitnega pohlepa povsem osiromašiti, vaš težko zasluženi denar pa pobrati zase (in za nekaj drobtinic z bogatinove mize globalistov za levičarske ’uporabne idiote’), bi se vsi temu seveda uprli,« zapiše Grims. »Če pa vas desetletja bombardirajo z lažmi in neumnostmi o tem, kako se moramo ’boriti s podnebnimi spremembami in reševati naš planet’, bodo premnogi ne samo dopustili, da jim levičarske oblasti v korist globalistov z davki globoko sežejo v denarnico – še svojo denarnico jim bodo na koncu kar sami z veseljem izročili, ’samo rešite nam našo edino Zemljo’ ... In na tej točki smo.«

To še ne pomeni, da ne potrebujemo okoljskih politik. Vendar ne takšnih – ki v brezup spravljajo malega človeka in ga silijo v zeleni totalitarizem, »ki je zelen samo na zunaj in samo točno toliko, kolikor je zelena barva denarja. Znotraj pa je socialistično krvavo rdeč.« Namesto tega bi morali odstopiti od različnih – povsem brezveznih (!) – mednarodnih pogodb in zavez, kot je pariški sporazum, in pokazati bi morali hrbet številnim institucijam Evropske unije, predvsem pa Svetovni zdravstveni organizaciji in Združenim narodom, ki jih je že prežel kulturni marksizem. Narava sama pa si vendarle zasluži, da jo zaščitimo, a ne s histerijo, paniko in ideologijo – dovolj je že »zdrav človeški razum«.

»Eko«, »LGBT+« in »Multikulti«, to so skratka veliki uničevalci zahodne civilizacije. A kako se boriti zoper njih? Kdo nas bo rešil? »

Prava, brezkompromisno dosledna, iskrena desnica,« je prepričan Grims. »Zdaj gre za Slovenijo, za Evropo in za celotno zahodno civilizacijo, za prihodnost naših otrok. Gre za zmago svobode in dobrega v večni borbi človeštva med dobrim in zlim.« Kjer dobro, kakopak, pomeni domoljubna desnica, zlo pa levičarska sodrga. »Ko gre za zaščito naših otrok in njihove prihodnosti, nihče ne bi smel stati ob strani. Veliki znanstvenik Albert Einstein je bil glede tega popolnoma jasen: ’Sveta ne bodo uničili tisti, ki delajo zlo, ampak dobri ljudje, ki samo gledajo in proti zlu ne storijo ničesar!’«

V ta namen Grims ob zaključku knjige ponudi tudi »Pravi desni ducat«, sklop zapovedi, po katerih bi se moral danes ravnati vsak pravi desničar.

Prvič, brezkompromisno mora zavračati ideologijo »LGBT+« in zaščititi otroke.

Drugič, zavračati mora tudi ideologijo »Multikulti«.

Tretjič, zavzemati se mora za individualizem in neodvisnost od države – kolektivizem je namreč »značilnost levičarjev in njihovih šefov globalistov«.

Četrtič, krepiti mora moč demokratične nacionalne države in omejevati moči meddržavnih povezav in institucij ter preprečevati vladanje neizvoljenih (na primer Svetovne zdravstvene organizacije, Združenih narodov ali, bog ne daj, nevladnikov – te bi bilo tako ali tako treba ukiniti).

Petič, imeti bi moral pozitiven odnos do gradnje prave desnice – brez izključevanj.

Šestič, moral bi zavračati in razkrinkavati ideologijo »Eko«.

Sedmič, spoštovati bi moral pravico človeka do samoobrambe. Levičarji pod krinko človekovih pravic namreč branijo predvsem kriminalce in ustvarjajo družbo strahu in nasilja, zaradi česar lahko vsiljujejo še več nadzora. »Krog drsenja v policijsko državo je treba prekiniti, zato je nujno treba znova vzpostaviti nekdanje razmere, da se bo napadalec vedno hudo bal napasti!«

Osmič, pravi desničar bi moral zaščititi in spoštovati prave vrednote. To so seveda klene krščanske vrednote, na katerih je zgrajena zahodna civilizacija.

Devetič, boriti se mora za svobodo govora, ta pravica je »popolna – ali pa svobode govora sploh ni«. Nobena pretkana zvijača levičarjev, naj bo to »sovražni govor« ali pa »preganjanje dezinformacij«, je ne more ugnati.

Desetič, zavzemati se mora za nizke davke in kompetitivno podjetništvo.

Enajstič, zavračati mora vse vrste množičnega elektronskega sledenja. Zato je tudi nujno zapisati pravico do plačevanja z gotovino v ustavo!

In dvanajstič, zavračati mora vse oblike totalitarizma.

Grims je prejšnjo sredo, ob predstavitvi knjige – za katero je Jože Biščak, nekdanji urednik Demokracije, v predgovoru zapisal, da ta »lahko služi – bi morala služiti! – tudi kot pripomoček v izobraževalnem procesu slovenskega šolstva« – med drugim dejal, da se marsikaj v knjigi morda sliši radikalno. »Ampak ni. To je edino, kar lahko reši našo državo, nacijo, slovenstvo. Enako velja za vse bogastvo Evrope. To so njeni narodi, kulture, tradicije in izročilo. To se sistematični in načrtno uničuje. To je treba ohraniti.« »In zato je treba iti na evropske volitve in izvoliti tiste, ki se bodo uspešno borili proti kulturnemu marksizmu,« je še dodal in ob tem požel aplavz. Ter se obenem malce nasmehnil, saj je imel kakopak v mislih tudi samega sebe.