Več svobode za migrante, več strahu med prebivalstvom?

Tridnevno potrdilo

Vlada je nedavno v bližini mejnega prehoda Obrežje odobrila gradnjo obmejnega sprejemnega migrantskega centra, v katerem naj bi policija opravila predhodni postopek s tujci, preden jih nato namestijo v ljubljanskem azilnem domu ali kateri od njegovih izpostav. A policiji je očitno po dolgih letih pritoževanja, da policisti »niso šoferji«, uspelo zagotoviti, da ji ne bo več treba opravljati prevoza tujcev od meje do azilnega doma. Kako bodo prosilci za azil po novem sploh prišli do Ljubljane? Z javnim prevozom? Na štop? Bodo sploh prišli?

Zakon o mednarodni zaščiti določa, da se policijski postopek s prosilcem za azil konča takrat, ko policija »izpolni registracijski list in osebo v njej razumljivem jeziku seznani s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, kar oseba potrdi s podpisom«. Ko se torej tujec in policist razideta ob namestitvi tujca v azilni dom. Obeta pa se novela zakona, besedilo je v medresorskem usklajevanju in po novem pravi takole:

»Policija prosilcu izda potrdilo o podani prošnji ter ga v njemu razumljivem jeziku seznani s posledicami neprihoda v azilni dom v treh dneh.« Po novem se bo torej policijski postopek zaključil že na meji, tujec bo dobil potrdilo, s katerim se lahko tri dni prosto giba po Sloveniji, v tem času najde azilni dom in tam vloži prošnjo za azil ali pa, načeloma, državo tudi zapusti. Vse skupaj precej spominja na hrvaško ureditev, ki velja zadnji dve leti, le da tam tovrstno potrdilo velja sedem dni in je v bistvu odločba o izgonu, a v tem času omogoča svobodno gibanje po državi in tudi izhod iz nje.

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju migracij, so v odzivu na novelo zakona med drugim izrazile nasprotovanje ureditvi, v skladu s katero se bo moral prosilec sam zglasiti v azilnem domu v treh dneh po opravljenem policijskem postopku. »Razumemo, da za policijo prevoz prosilcev s policijske postaje v azilni dom pomeni dodatno obremenitev. Opozarjamo pa, da policija navedeno opravlja z namenom zagotavljanja varnosti in nadzora nad prihodi prosilcev,« pišejo nevladniki. Ker so prosilci večinoma obravnavani na obmejnih policijskih postajah, navedeno pomeni, da se bodo morali do azilnega doma odpraviti peš, z vlakom ali avtobusom. »Prosilci pa velikokrat za prevoz nimajo ustreznih sredstev. Navedeno lahko v praksi pomeni težave in dodatno obremenitev lokalnega potniškega prometa. Hkrati pa tudi zmedo in strah med prebivalci. Skladno z navedenim predlagamo, da se ohrani ureditev, v skladu s katero so po končanem predhodnem postopku prosilci pripeljani v azilni dom ali njegovo izpostavo.«

Z notranjega ministrstva, kjer so pripravili novelo zakona o mednarodni zaščiti, so zgolj sporočili, da je »predlog zakona v medresorskem usklajevanju, zato v tem trenutku ne moremo komentirati posameznih predlogov rešitev«. Rešitev se na prvi pogled zdi nekoliko bolj humana od veljavne, se pa ob njej postavlja veliko novih vprašanj, recimo vprašanje, ali ne bo država tako dodatno prispevala k že tako veliki nestrpnosti do tujcev med večinskim prebivalstvom. Občinski svet Slovenskih Konjic je recimo v torek vnaprej izrazil nasprotovanje »kakršnikoli namestitvi nezakonitih prebežnikov«, in to čeprav je od države pred tem prejel pojasnilo, da tega na ozemlju te občine sploh nima v načrtu.