Obredni zakoli

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo precedenčno odločitev glede zakola živali v skladu z verskimi dogmami oziroma je razsodilo o razmerju med pravico živali, da so usmrčene humano, in pravico do verske svobode. Hvala bogu je odločilo v prid živali.

Na evropsko sodišče so se v Belgiji obrnili združeni muslimani in judje. Oboji si namreč želijo jesti halal oziroma košer meso, torej meso živali, ki so bile zaklane tako, da so umrle zaradi izkrvavitve pri polni zavesti. To pa je, zaradi nepotrebnega mučenja živali, marsikje v Evropi in po svetu, tudi v Belgiji in Sloveniji, prepovedano. Živali morajo biti, preden se zakoljejo in je iz trupla izpuščena kri, omamljene. Za potrebe halal ali košer zakolov so bile v Belgiji celo uvedene posebne metode omamljanja rejnih živali, ki se sicer nekoliko razlikujejo pri govedu in drugih živalih, njihov namen pa je enak, gre za nesmrtonosno, ireverzibilno obliko omamljanja, pri kateri žival potem dejansko umre zaradi izkrvavitve, in s tem naj bi bilo zadoščeno verskim zahtevam za zakol.

Trinajst posameznikov in sedem verskih združenj pripadnikov muslimanske in judovske veroizpovedi je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zatrjevalo, da tudi te metode omamljanja posegajo v njihovo pravico do svobode veroizpovedi, kot jo določa evropska konvencija o človekovih pravicah.

Sodišče jih je zavrnilo in odločilo, da veljavne belgijske omejitve pri zakolih živali, ki so namenjene zmanjšanju trpljenja živali, ne posegajo v versko svobodo. Evropsko sodišče je sicer o obrednih zakolih odločalo že leta 2000, tokrat pa je prvič odločalo o vprašanju, ali je omamljanje živali pred zakolom legitimen poseg v svobodo veroizpovedi ali ne.

Slovensko ustavno sodišče je o tem vprašanju odločilo že pred skoraj šestimi leti, aprila 2018. Na pobudo Slovenske muslimanske skupnosti in enega posameznika je odločalo o ustavnosti drugega odstavka 25. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki določa, da mora biti omamljenje živali opravljeno tudi pri obrednem zakolu.

Ugotovili so, da ta določba (muslimanom) res otežuje dostop do halal mesa, ga pa ne onemogoča, saj je v Sloveniji uvoz obredno zaklanih živali še vedno dovoljen. Gre torej za poseg v svobodo veroizpovedi pripadnikov islamske vere, a za poseg, ki je ustavno dopusten. Varstvo živali pred mučenjem, zapisano v 72. členu ustave, »je ustavna vrednota. Z njim se v praksi uveljavlja varstvo dobrobiti živali kot pomembna moralna zapoved. ZZZiv splošno zavezujoče, notranje konsistentno in versko nevtralno uvaja visoka merila zaščite živali. Drugi odstavek 25. člena ZZZiv ne prepoveduje le islamskih obrednih zakolov, pač pa vse zakole neomamljenih živali v klavnicah,« piše v ustavni odločbi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je omamljanje pred zakolom primeren in nujen ukrep, da je torej »s predhodnim omamljenjem mogoče učinkovito ublažiti bolečino in strah živali ter da ne obstaja milejše sredstvo za dosego tega cilja, ki bi manj posegalo v versko svobodo«.