Platformni delavci (za zdaj) ostajajo brez pravic 

Evropski parlament in svet sta po dveh letih le dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform. Predlog naj bi, sicer v okrnjeni različici, prinesel ureditev pravnega položaja delavcev, ki storitve ponujajo prek platform, kot je Uber ali recimo Wolt, ki velja za priljubljeno kurirsko službo tudi pri nas, vendar ti pri platformah, četudi ima njihov odnos z delodajalcem vse značilnosti delovnega razmerja, niso zaposleni. Direktiva bi delavcem omogočila tudi večjo preglednost nad algoritmi, ki jim delegirajo delo, in seznanjenost s tem, katere njihove osebne podatke shranjujejo platforme. Kljub podpori večine članic EU, predlog je podprlo kar 23 držav, tudi Slovenija, pa je njegova usoda negotova, saj ni prejel potrebne podpore kvalificirane večine.

Četudi je predlog podprlo več kot 55 odstotkov držav članic, kar je eden od pogojev za kvalificirano večino, vsaj v teoriji, nima zagotovljene tudi podpore 65 odstotkov prebivalstva EU. Ključna pri blokadi je bila Nemčija, ki se je odločila pri izrekanju podpore vzdržati, enako sta storili Grčija in Estonija, Francija, ki je predlogu že prej jasno nasprotovala, pa ga je zavrnila.

Sindikalistka Tea Jarc, konfederalna sekretarka pri Evropski konfederaciji sindikatov, to označuje kot »veliko razočaranje«. Vendar sindikati zdaj pričakujejo, da bodo države, ki so direktivo podprle, »vseeno začele pripravljati nacionalno zakonodajo, ki bo uredila položaj platformnih delavcev. Upamo celo, da bo ta precej bolj velikopotezna, kot je bil evropski kompromis. Ta predlog je bil namreč še zadnja mogoča različica, ki smo jo sindikati lahko podprli.« Želijo si predvsem, da delavcem ne bi bilo več treba dokazovati delovnega razmerja prek sodišč – kjer so, velja dodati, pogosto zmagovali –, »ampak tega bremena preprosto ne bi smeli prelagati na delavce,« še dodaja Tea Jarc. »Temveč bi morali to urediti na sistemski ravni.«

Minister za delo Luka Mesec se je v preteklosti že javno zavzel za ureditev tega področja. Pa gre pričakovati spremembe v zakonodaji, čeprav direktiva naposled ne bo sprejeta? »Izboljšanje položaja platformnih delavcev je ena izmed prioritet na področju odprave prekarnosti in zagotavljanja socialnega varstva ter varnosti pri delu, primerljive z varnostjo standardno zaposlenih delavcev,« odgovarjajo na ministrstvu. »Vsekakor bomo predlagali spremembe v tej smeri, bi pa bila njiihova uveljavitev lažja in verjetnejša, če bi se lahko sklicevali na direktivo EU.«

Vse sicer še ni izgubljeno. Belgijsko predsedstvo svetu EU se je odločno zavzelo za sprejetje direktive in bi v prihodnjih mesecih to vprašanje še vedno lahko postavilo na dnevni red. Da bi to storilo naslednje predsedstvo – poleti predsedovanje svetu EU namreč prevzema Madžarska –, je manj verjetno, kot ni mogoče verjeti, da se bo za napredno evropsko zakonodajo na področju platformnega dela zavzemala nova sestava evropskega parlamenta, če bo (tako vsaj kaže) res precej bolj nagnjena v desno od zdajšnje.

Obenem pa je neuspeh predloga znova razgalil luknjičavi proces odločanja na ravni EU, kjer imajo nekatere članice, kljub volji velike večine, še vedno precej močnejši glas od drugih.