»V Ukrajini imamo opravka z vojno, ki ima elemente prve in druge svetovne vojne«

Obramboslovec dr. Iztok Prezelj opozarja, da gre pri ukrajinsko-ruskem konfliktu tudi za informacijsko vojno in celo vojno, ki jo pomaga in jo bo pomagala voditi umetna inteligenca

"Neposreden stik med Natovimi vojaki in Rusijo bi pomenil veliko povečanje nevarnosti za začetek spopada," je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija dejal obramboslovec dr. Iztok Prezelj, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, da bi lahko zahodne zaveznice v Ukrajino napotile svoje vojake.

"Macron je predlagal novo stopničko v urejanju varnostnih razmer, ki se nanaša na napotitev vojske." Temu smo se doslej izogibali, pravi Prezelj. Prvič smo se tega dotaknili ob predlogu o območju prepovedi letenja nad Ukrajino, ki naj bi ga zagotavljala zveza Nato. "Takrat smo strokovnjaki takoj ugotovili, da bi to vendarle bil stik. V tem primeru zračni stik med Natom in ruskimi vojaki, kar bi se dalo interpretirati tudi tako, kot da je Nato vstopil v vojno," meni Prezelj, sicer tudi dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV).

Francoski predsednik ni natančno povedal, kaj pomeni napotitev vojakov, kar pomeni, da lahko sledi več scenarijev. "V prvem manj težkem scenariju, če se tako izrazim, bi bila napotitev vojakov za nebojne naloge, v zaledje. To ne bi nujno pomenilo stika, bi se pa Rusija odzivala na ukrajinske operacije z globinskimi udari, katerih cilj bi bili tudi vojaki zahodnih držav." Druga možnost je napotitev vojakov neposredno na frontno linijo, kar bi bil takoj neposreden stik. Tretja možnost je po besedah Prezlja posredna napotitev vojaških sil. "Do zdaj so bili prostovoljci iz evropskih držav vključeni v ukrajinsko vojsko. Teoretično pa bi obstajala možnost, da bi tudi zahodne države organizirale prostovoljne enote," je poudaril Prezelj.

"V Ukrajini imamo opravka z vojno, ki ima elemente prve svetovne vojne. Zelo je pomembno, koliko imaš topniškega streliva. Ima tudi elemente druge svetovne vojne, v kateri je bilo zelo pomembno, koliko imaš oklepa in ljudi. Gre tudi za informacijsko vojno in celo vojno, ki jo pomaga in jo bo pomagala voditi umetna inteligenca. Gre za nekakšno mešanico."

dr. Iztok Prezelj,
obramboslovec

Medtem ko iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba sporočajo, da se Slovenija ne pripravlja na napotitev vojske v Ukrajino, ter ponavljajo, da v Evropski uniji ni soglasja glede tega vprašanja, so Macronovo izjavo takoj zavrnile Poljska, Madžarska, Švedska in Češka. Po mnenju Prezlja bi se lahko oblikovala dva ekstrema. "Na eni strani koalicija voljnih, v kateri bi bile Francija in še dve ali tri države, ki bi v Ukrajino lahko napotile vojsko. Časovno bolj potratna pa bi bila možnost, da bi se za napotitev vojske odločila zveza Nato." Glede morebitne napotitve slovenskih vojakov pa Prezelj pravi, da so slovenski vojaki absolutno sposobni obrambno delovati tudi v zelo kompleksnih scenarijih, vendar pa ima po njegovem marsikatera druga država primernejšo oborožitev za Ukrajino. Kot poudarja, bi se za sodelovanje moralo odločiti slovensko politično vodstvo.

V Kremlju so morebitno vkorakanje zahodnih sil v Ukrajino takoj označili za neizogiben in neposreden konflikt. Takšna vojaška moč bi po besedah Prezlja pomenila onesposobitev same Rusije, po drugi strani pa Rusom nihče ne more vzeti pravice do interpretacije zahodnih potez. "To bodo interpretirali tako, kot jim bo v danem trenutku ustrezalo." Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu bi zdaj ustrezala razlaga, da gre za eklatantno eskalacijo, proti kateri se mora odzvati. "Putin ima v svoji orožarni taktično in strateško jedrsko orožje. Do zdaj je to le omenjal, a to bi bila njegova zadnja karta."

Po dveh letih vojne so ukrajinski vojaki zelo izčrpani, dodatno negotovost je povzročila odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o zamenjavi več ljudi na vodilnih položajih v državi, zlasti o zamenjavi generala Valerija Zalužnega. "Ukrajina ima res veliko težavo z moralo vojakov, ki v resnici ne vidijo, kje bodo dobili dovolj oborožitve in človeške sile. Macronovo pobudo je zato mogoče razumeti tudi kot stopničko za pomoč Ukrajincem. Ampak bojim se, da nas ta ne bo peljala k miru tako hitro, kot bi si želeli. V Ukrajini imamo opravka z vojno, ki ima elemente prve svetovne vojne. Zelo je pomembno, koliko imaš topniškega streliva. Ima tudi elemente druge svetovne vojne, v kateri je bilo zelo pomembno, koliko imaš oklepa in ljudi. Gre tudi za informacijsko vojno in celo vojno, ki jo pomaga in jo bo pomagala voditi umetna inteligenca. Gre za nekakšno mešanico." Vse večje vojne so trajale od dveh do pet let, in ko so se možnosti izčrpale, je začela govoriti diplomacija," je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija še dejal Prezelj.