TV komentar / In vendar se premika na TV Slovenija

Čeprav se še vedno pogosto čudimo, ko gledamo informativni program TV Slovenija, pa se vendarle začenjajo počasi čutiti spremembe – in to v dobrem smislu. Kot bi začeli na TV Slovenija tisti ljudje, ki so bili zatolčeni in leta postavljeni na stranski tir, dihati. In kot bi si mislili: delali bomo točno to, kar mislimo, da je treba, ker če se vrnejo Janševi politični zamaknjenci, nas bodo itak zamenjali. In to je prekleto res.

Ena od boljših potez, to po dobrem mesecu dni že lahko rečemo, je bil premik oddaje Osmi dan v zgodnejši termin, pri čemer je šlo tudi za mehko spremembo oddaje. Besedo mehko smo uporabili z namenom, ker je bila res izvedena mehko in premišljeno (verjamemo, da ne gre za naključje), saj je oddaja zdaj prilagojena širšemu krogu gledalcev, ki jih avtomatično pritegne zgodnejši termin. In če nas je skrbelo, da bo krajša oddaja Marcel namesto Studia City delovala prešibko z dvema temama na en ponedeljek, je postala zdaj oddaja Osmi dan njeno naravno nadaljevanje, delujeta kot nekaj, kar spada skupaj, ob čemer pa je ekipa Osmega dne tudi začela delati prispevke, ki bi v času Studia City končali prav v tej oddaji. Morda se bo kulturnim elitistom zdaj zazdela oddaja Osmi dan premehka, a jim je treba vnaprej ugovarjati: prav to je namreč dolžnost in tudi prednost nacionalne televizije, da lahko in zna težje kulturne teme pripeljati v glave vseh nas, tistih, ki kulturo zajemamo z veliko žlico, in tistih, ki nam visoka kultura ni blizu. Tega edina TV Slovenija konkurenčna televizija, POP TV, ne bo znala nikoli. Niti do kolen namreč prav pri tem ne seže TV Slovenija. In to smo leta in leta pisali na tem mestu: da naj TV Slovenija že neha posnemati POP TV, ampak naj se zave, da je njena prednost prav to: da ni POP TV.

Tokratna oddaja Osmi dan je imela štiri teme: podkaste, spomenik v obliki zgornje tretjine črke Ć pred novim centrom Rog, zdaj že razvpito razstavo depojskih slik Umetnostne galerije Maribor in na koncu še poročilo z Berlinala. Podkaste smo kar malce težko pogoltnili že kot idejo, a kaj, ko je res, da je večini prebivalcev treba razložiti ta spletni fenomen. Prispevek o spomeniku pred Rogom je bil res močan, saj je razložil, kako se reče občutkom, ki stojijo za zgražanjem in kritiko.

Čakamo, da bo zdaj ta svežina prišla pogumneje tudi v informativni program – zlasti v Dnevnik in Odmeve. Zlasti v slednji oddaji se še vedno tako radi držijo varnih »Janša nas gleda« smernic, še vedno radi posegajo po sogovornikih, ki so politično uravnoteženi. V torek smo morali poslušati neverodostojnega vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice Slovenj Gradec Janeza Lavreta. In takoj za tem je izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o napotovanju evropskih sil v Ukrajino komentiral generalmajor Dobran Božič, svetovalec obrambnega ministra. Lahko vsaj ob vojnih napovedih – to je namreč Macronova izjava – povabijo nekoga, ki bo govoril jezik miru, ne pa sicer prijaznega, pa vendar vojaškega jastreba?