Gliha vkup štriha / Skrajna desnica na evropskih volitvah

Nekdanji direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) Fabrice Leggeri je napovedal kandidaturo na evropskih volitvah. Kandidiral bo na listi Nacionalnega zbora (nekdanje Narodne fronte), ki ga vodi Marine Le Pen. Kakšne naloge opravlja Frontex, kdo je Fabrice Leggeri?

Frontex »skrbi za sodelovanje držav članic Evropske unije pri nadzoru zunanje meje«. Agencija je začela pridobivati veljavo pred desetletjem, ko so se okrepile migracije proti Evropi. Leggeri je bil na njeno čelo imenovan konec leta 2014, vodil jo je do aprila 2022, ko je odstopil zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic Frontexovih enot na zunanjih evropskih mejah in korupcijskih aferah v vodstvu agencije.

Frontex so torej skupne varnostne enote za varovanje meje, ki z veseljem priskočijo na pomoč, kadar ima država članica EU težave pri varovanju zunanje meje EU ali pa zunanje meje schengenskega območja. Na slovenski južni meji jih v času, ko je bila tu schengenska meja, ni bilo, danes, ko je ta premaknjena na južno hrvaško mejo, pa so tam prisotne tudi enote Frontexa. Morda bi lahko rekli, da je Slovenija prav zaradi odsotnosti Frontexa lažje več let v dogovoru s Hrvaško izvajala prisilne vrnitve, tako imenovane pushbacke tujcev, češ da ne gre za prosilce za azil. A težava je ravno v tem, da Frontex pri takšnih kršitvah človekovih pravic gleda vsaj stran, če ne celo sodeluje.

Poročilo evropskega urada za boj proti goljufijam OLAF s konca leta 2022 razkriva, da so Frontexove enote vedele za početje grških varnostnih organov v Egejskem morju, ki so nezakonito vračali čolne s tujci v turške obmejne vode tamkajšnjim varnostnim organom, a niso storile ničesar. Še več, s tistega območja so začasno umaknile svoje nadzorne sisteme, predvsem brezpilotne letalnike, da so prisilne vrnitve lahko v miru potekale.

Na drugi »fronti«, v Sredozemskem morju, Frontex igra celo še bolj  protizakonito vlogo. Nemški Spiegel in nizozemska pobuda Lighthouse reports sta pred dnevi objavila dokaze, da je od leta 2021 do 2023 več kot dvatisočkrat libijskim varnostnim silam sporočil koordinate migrantskih čolnov. In to čeprav evropske oblasti, ki plačujejo libijske varnostne sile za zadrževanje migrantov, vedo, da Libijci pretepajo zajete migrante ali celo streljajo nanje.

V Leggerijevem času Frontex zakonski obvezi navkljub ni zaposlil 40 posameznikov, ki bi bili odgovorni za to, da bi njegove enote na terenu spoštovale človekove pravice. Poročilo OLAF še razkriva, da se je temu »dejavno upiral«. Februarja 2021, nekaj mesecev pred njegovim odstopom, je preiskava v evropskem parlamentu razkrila, da so se Leggeri in njegovi sodelavci sestajali s predstavniki interesnih skupin, ki niso registrirani kot lobisti. Od leta 2017 do 2019 so se tako sestali s 138 predstavniki zasebnih interesnih skupin, med katerimi je bila velika večina predstavnikov podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo orožja, sistemov za nadzor in biometričnih tehnologij. Med vsemi temi ni bilo niti enega sestanka s katero od organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic.

Kandidatura Fabricea Leggerija na listi Le Penove je torej povsem naravna izbira.