Film tedna / Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo

Burno razmerje med Ingeborg Bachmann in Maxom Frischem

V Kinodvoru bo od 6. marca na ogled film Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo nemške režiserke, scenaristke in igralke Margarethe von Trotta, ki velja za eno vodilnih imen nove nemške kinematografije in evropskega avtorskega filma. Film govori o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem.

V filmu von Trotta spregovori o tesnobah karizmatične avstrijske pisateljice Ingeborg Bachmann (1926–1973), ki jih je ta doživljala na vrhuncu kariere po razhodu s švicarskim dramatikom Maxom Frischem, in o njenem osvobajajočem potovanju v egiptovsko puščavo. V vlogi Ingeborg Bachmann, ene ključnih literarnih osebnosti 20. stoletja, nastopa Vicky Krieps. Slavna cineastka von Trotta je pogosto snemala filme o ženskah, ki so spreminjale zgodovino – o Rosi Luxemburg, Hildegarde iz Bingna in Hannah Arendt.

"Tako vsestransko, zapleteno, celo skrivnostno žensko in umetnico je seveda zelo težko ujeti v film. Zato sem se omejila na šest let njenega življenja. Štiri leta, ki jih je preživela z Maxom Frischem, in dve leti po tem – ko je trpela zaradi ločitve in se je lahko za kratek čas ‘pozdravila’ le s potovanjem v puščavo z mlajšim moškim. Njeno razmerje z Maxom Frischem je bilo po mojem mnenju poskus, da bi živela hkrati vezano in svobodno. Bila je samozavestna ženska, ki se je zelo dobro zavedala svoje vrednosti, vedela pa je tudi, da se je bilo ženskam v petdesetih in šestdesetih letih težko uveljavljati ali sploh doseči, da bi jih opazili. Ingeborg Bachmann so priznavali in spoštovali mnogi, vključno s pisateljskimi kolegi, in na začetku je verjela, da je Max Frisch dovolj močan, da jo bo sprejel skupaj z njenimi ‘temnimi trenutki’. Dva pisatelja: ali lahko sodelujeta in si pomagata – ali pa se kljub dobrim namenom ne moreta izogniti tekmovalnosti? Skušala sem povezati dve pripovedni niti: življenje, vezano na moškega, ter svobodno, neodvisno življenje. Dve različni življenjski poti, ki se prepletata," je zapisala režiserka.

Margarethe von Trotta velja za eno ključnih predstavnic t. i. novega nemškega filma in eno vodilnih feminističnih režiserk. V zgodnjih šestdesetih letih se je iz Pariza, kjer je odkrila francoski novi val in Ingmarja Bergmana, vrnila v Nemčijo ter se uveljavila kot igralka v filmih Rainerja Wernerja Fassbinderja in Herberta Achternbuscha. S tedanjim možem Volkerjem Schlöndorffom je sodelovala pri pisanju scenarijev za njegove filme ter skupaj z njim režirala priredbo romana Heinricha Bölla Izgubljena čast Katarine Blum (1975). Leta 1978 je posnela prvi samostojni celovečerec Drugo prebujenje Christe Klages, ki so mu med drugimi sledili: Svinčeni časi (1981; zlati lev v Benetkah), Rosa Luxemburg (1986; deljena nagrada za najboljšo igralko v Cannesu), Ženske z Rosenstrasse (2003; nagrada za najboljšo igralko v Benetkah) in Vision – Aus dem Leben der Hildegard von Bingen (2009). Leta 2022 je Margarethe von Trotta prejela častno nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo.

ZsrpNcxm6no