Protiustavni vladni odlok?

Ko je v času epidemije koronavirusne bolezni vlada Janeza Janše vladala z (vladnimi) odloki namesto z zakoni, sprejetimi v državnem zboru, je marsikdo opozarjal na zlorabo oblasti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, tedaj še odvetnica, je to označila za pravno huliganstvo, ustavno sodišče pa je zaradi protiustavnosti razveljavilo cel kup omenjenih odlokov. Ko je prejšnji teden vlada Roberta Goloba z odlokom posegla v zdravniško stavko, je nasprotna politična stran vanjo usmerila prst, češ da oblast izvaja na protiustaven način. Pa je to res?

V času epidemije je vlada Janeza Janše sprejela številne odloke, pravzaprav jih je včasih spreminjala ali sprejemala nove vsak teden, celo še pogosteje, na začetku jih ni niti objavljala v uradnem listu. Z njimi pa je izvajala doslej najobširnejše in najbolj grobe posege v človekove pravice v zgodovini, pa ne le poosamosvojitveni. In to je trajalo skoraj dve leti.

V tem času je vlada (z odloki) uvedla policijsko uro, s katero je za pol leta prepovedala gibanje na javnih površinah od 21.00 do 6.00, odrejala je desetdnevne popolne prepovedi gibanja, prepovedala prehajanje občinskih meja ali državne meje, prepovedala javno zbiranje in izražanje protivladnih gesel, odredila de facto obvezno cepljenje zaposlenih v državni upravi, zapirala in odpirala šole, vrtce, trgovine, tovarne, lokale, gostilne, odrejala trajanje in pogoje samoosamitve, karantene, testiranja in tako naprej.

Številne od teh ukrepov je sproti ali pa pozneje ustavno sodišče spoznalo za protiustavne, predvsem zato, ker je šlo za vladanje z odloki. A ne, ker bi bilo sprejemanje odlokov, ki je pač v pristojnosti vlade, samo po sebi sporno, pač pa, ker je šlo za prevelike posege v človekove pravice, da bi vlada to lahko na dolgi rok počela kar z odloki. Tako se je namreč izognila sistemu varovalk pred popolno zlorabo oblasti, katerih osnova je delitev oblasti z osrednjo vlogo državnega zbora, kjer lahko potekata razprava in soočenje različnih – vladnih in opozicijskih in med zakonodajnim postopkom tudi strokovnih – mnenj. Ker tega ni bilo, so se tudi s strokovnega, epidemiološkega vidika sprejemali odloki z nepotrebnimi, neprimernimi ali pa vsaj nesorazmernimi posegi v človekove pravice.

Prejšnji četrtek je vlada Roberta Goloba z odlokom razširila sicer z zakonom določene aktivnosti, ki jih zdravniki morajo izvajati tudi v času stavke. Med njimi tako osnovne zdravstvene storitve, kot so recimo »storitve, na katere je pacient napoten s stopnjo nujnosti zelo hitro, vključno s predpisovanjem zdravil in medicinskih pripomočkov«, pa »storitve v zvezi z napotitvijo pacientov na zdravljenje«, »storitve za vse ranljive skupine«, »storitve ugotavljanja začasne nemožnosti za delo in izdaje potrdil o upravičeni zadržanosti od dela« in podobno. S posegom v zakonsko materijo, pravijo, so poskušali preprečiti nastanek »neposredne nevarnosti ali izjemno hudih posledic za življenje in zdravje ljudi ali njihovo varnost in varnost premoženja, ali druge škodljive posledice« in dodali, da »pravica do stavke mora biti sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati nad drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami …«

Vlada je z odlokom omejila (sindikalno) pravico peščice ljudi v korist vsega prebivalstva.

Zdravniški sindikat Fides je sicer nekaj dni kasneje na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti odloka. Odločitve ustavnega sodišča ne gre prejudicirati, a formalno se zdi položaj podoben kot v času, ko je Janševa vlada vladala z odloki. Zakon je podnormiran, razmere pa ne dovolj zaostrene, da bi vladi izjemoma dovoljevale nalaganje dodatnih obveznosti zdravnikom kar z odloki in ne z zakonom. Tako menijo tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Pa vendar so med »vladanjem z odloki« Janševe in Golobove vlade pomembne razlike. Golobova vlada je doslej sprejela en odlok te vrste in smo še daleč od vladanja z odloki, torej od kontinuirane zlorabe oblasti. To, kar vladi druži, je zatrjevanje, da je namen sprejemanja odloka oziroma odlokov varovanje zdravja ljudi. A pri Janševi vladi je šlo za varovanje ene pravice celotne populacije s posegom v več drugih osnovnih pravic celotne populacije. In sicer v pravico do svobode gibanja, združevanja, izražanja političnih prepričanj, pravice do dela, izobraževanja, navsezadnje celovitosti telesa in zasebnega življenja.

Golobova vlada pa zdaj z odlokom posega v pravico interesne skupine, točneje v sindikalno pravico zdravnikov, zbranih v sindikatu Fides. Torej recimo v pravico od 500 do 700 ljudi ali v najboljšem primeru tretjine stavkajočih od približno 7000 zdravnikov. In to z namenom, da zavaruje pravico do zdravja celotne populacije. Z odlokom je vlada omejila zelo malo pravic in zelo malo ljudem z namenom, da pravica do zdravja v času stavke ne bi bila preveč omejena.

»A kar odlok? Nobene pandemije, Golobova vlada pa kar z odloki nad ljudstvo?« k enačenju nezakonitosti svojih in Golobovih odlokov na družabnih omrežjih spodbuja Janša. Prav to pa v tem primeru ločuje Goloba od Janše – sedanja vlada s svojim odlokom ni »šla nad ljudstvo«, ampak mu je stopila naproti. Poskusila je omejiti posledice za zdravje, ki bi jih zaradi stavke dela zdravnikov lahko občutilo celotno prebivalstvo – torej ljudstvo.