Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost

Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.

Na podlagi novih modelov in tudi nagle rasti cen nepremičnin v zadnjem obdobju so na Gursu izračunali, da je dejanska vrednost nepremičnin v Sloveniji približno enkrat višja. Zgolj zaradi spremembe modelov vrednotenja je recimo vrednost hiš v uradnih evidencah z danes na jutri zrasla za 20 do 30 odstotkov. Ker pa seveda vsi Gursove vrednosti nepremičnin razumemo kot osnovo, od katere bo nekoč treba plačevati nepremičninski davek, so očitno objektivnejši podatki postali tudi politični problem. Vlada Janeza Janše je verjetno prav zaradi tega s protikoronskimi zakoni že leta 2020 zamrznila izvajanje zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in prepovedala dostop javnosti do podatkov o njihovi vrednosti, sedanja vlada Roberta Goloba pa tega ukrepa verjetno iz istih razlogov do danes ni odmrznila.

A ta strah pred nepremičninskim davkom in zdaj celo strah pred javno objavo najnovejših vrednosti nepremičnin ima vse občutnejše stranske učinke na delovanje več državnih institucij. Nepremičninski trg je v zadnjih treh letih seveda eksplodiral. Cene so po letu 2020 poletele v nebo predvsem zaradi nizkih obrestnih mer. Leta 2021 so se cene nepremičnin povprečno zvišale za 15,8 odstotka, leta 2022 za 11,3 odstotka, leta 2023 pa po prvih delnih ocenah za približno pet odstotkov. Toda javno objavljene in uporabljane Gursove cenitve še naprej temeljijo na starih modelih iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, čeprav na Gursu razpolagajo z novimi cenitvami. Ker pa te niso uradne, ker za te vlada ni sprejela uredbe, ima vedno več državnih institucij vse večje težave.

Največji uporabniki uradnih podatkov o vrednosti nepremičnin so recimo centri za socialno delo. Ti morajo v uradnih postopkih, ko ljudje uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, ugotavljati vrednost njihovega premoženja, denimo pri dodelitvi denarne socialne pomoči. A kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, centri za socialno delo še vedno upoštevajo vrednost nepremičnin in podatkov o nepremičninah iz marca 2020. Poleg centrov za socialno delo so bile od Gursovih ocen nekoč odvisne banke, a te zaradi zastarelih podatkov v zadnjem obdobju recimo pri odobritvi posojil zahtevajo individualne cenitve nepremičnin, ki jih morajo dodatno plačevati posojilojemalci, težave imajo tudi zavarovalnice ali sodišča, recimo pri izvršbah in tako naprej.

Ker se očitno tudi vladi Roberta Goloba na tem področju ne mudi – na ministrstvu za finance ponavljajo, da odločitve »v povezavi s sistemom množičnega vrednotenja še ni, zato o podrobnostih ter o morebitni časovnici še ne moremo govoriti« – so sedaj na Gursu po posvetovanju s pravniki našli salomonsko rešitev. Ker gre v tem primeru vendarle za podatke, ki so po svoji naravi informacija javnega značaja, so naši prošnji ugodili in nam za namen tega članka poslali podatke in analize na podlagi novih podatkov, seveda z opombo, da gre za interne podatke, ki javno niso dostopni.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>