»Novi sistem bi bil preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si marsikdo želel«

Gospod Božič, do zdaj obdavčitve premoženja, niti obdavčitve nepremičnin, še ni. Kje se je ustavilo pri poskusu sedanje vlade? 

Uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja je koalicijska zaveza te vlade in del te zaveze je nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, NUSZ, s katerim zdaj občine na leto zberejo nekaj več kot 250 milijonov evrov.

Izvedbenih težav, ki bi zavirale uvedbo davka na nepremičnine, po mojem mnenju ni več. Špekulacije, da se bo z davkom zbralo bistveno več kot z NUSZ, so brez podlage, gromozanskih skokov ne bo. Morda bi lahko v desetih letih prišli do podvojitve, torej na pol milijarde evrov ali kaj več, a to ni gotovo. Ena izmed bistvenih koristi bi bila predvsem urejenost evidenc, s tem pa lažje umeščanje infrastrukture in objektov v prostor, kar je ena izmed pomembnih razvojnih težav. Glavna ovira, ki obstaja, torej nikakor ni določitev obsega davka ali davčne stopnje, ampak to, da bi bil novi sistem, ki bi deloval na podlagi vrednosti nepremičnin, preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si nekateri želeli. Ker v tistem trenutku, ko se nehaš ukvarjati z nepremičninami na občinski ravni, prek NUSZ, in se začne z nepremičninami in lastništvom ukvarjati centralizirano in osredotočeno Finančna uprava Republike Slovenije, se začnejo kazati ekstremi in postavljati vprašanja – tudi vprašanje, od kod so prišla sredstva za to premoženje. Od osamosvojitve imamo težave s tem vprašanjem, če si želimo priznati ali ne, in z obdavčitvijo nepremičnin oziroma širšega premoženja dregnemo ravno v to. Dvakrat sem bil na ministrstvu za finance, ko je na načelni in operativni ravni s skorajšnjo uvedbo kazalo dobro. Nazadnje je ustavitev prišla prek edine formalno nadrejene ravni, ki je bila kljub koalicijski pogodbi, predhodnemu usklajevanju in pozitivni inerciji razvoja dogodkov (še) dovolj močna, da to ustavi.

Sliši se zarotniško. Katere pa so skupine, ki to ustavljajo? Oziroma ali morda ne prevlada zavedanje vladajočih, da jim bo ta davek politično škodil?

Moja izkušnja je, da ni nujno, da so na najvišji ravni odločitve interesno gnane ali izhajajo iz nekega širšega družbenega premisleka. Tudi na najvišjih ravneh lahko gre za trivialno odločitev posameznika, ki izhaja iz popolnoma osebnih razlogov, ga pa interesni signali utrdijo in potolažijo v razmišljanju, da ne gre zgolj za to. Po mojem mnenju ni nikakršnih tehničnih razlogov, da se nepremično premoženje ne obdavči na nov način. Je pa res, da se občasno razlogi ustvarijo na primer z naključnim brisanjem kakšnih podatkov ali drugimi prijemi, ki se zgodijo, ko mačka ni na preži. NUSZ je ureditev, s katero je veliko težav in je v začasni uporabi, saj je bila razveljavljena že ob prvem poskusu uvedbe davka na nepremičnine (to je z uveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine, ki je začel veljati januarja 2014 in ki ga je ustavno sodišče razveljavilo marca 2014, op. a.). Novi sistem bi bil robusten, pregleden in preprost. To pa je pri nas očitno težava in ne prednost ali priložnost.

Davčna stopnja bi bila bistveno nižja od odstotka vrednosti nepremičnin po Gursu. 

Ja, seveda. Morda do četrtine tega, vendar z različnimi stopnjami za različne tipe in postopoma. Neizbežno jo bo treba določiti na podlagi tega, koliko zdaj zberemo z NUSZ in koliko več je realno mogoče zbrati iz tega vira ob upoštevanju domačih razmer in mednarodnega okolja. Progresivni davek na premoženje bi po mojem mnenju moral biti siamski dvojček davka na nepremičnine, vendar v ločenem predpisu, saj je treba opredeliti, za katero premoženje imamo primerne evidence, da bi se lahko ugotovila davčna osnova in odmeril davek kot na primer na nepremičnine, finančno premoženje. Po drugi strani za umetniška dela, drage kovine ipd. nekoliko težje oziroma kasneje, saj evidenc za zdaj ni in je pot do tega cilja daljša. Bil bi progresiven, torej višji za premožnejše, kar je tudi mednarodna praksa. Uvedba tega davka tehnično in izvedbeno ni težava, vendar je iz objektivnih razlogov nekoliko omejena. Je pa težava, seveda, tudi preigravanje. Take spremembe v politični sferi, ki se že nekaj tednov po prevzemu oblasti ukvarja predvsem s tem, kako bi dosegla drugi mandat, ni lahko izpeljati. To so spremembe za začetek mandata, ko je začetna energija usmerjena še v ideale in širše družbeno dobro, kar naj bi politika tudi bila.

Menite, da bo ekipi zdaj uspelo? 

Tehničnih ali političnih razlogov, da ji ne bi, ni. Je pa res, da prepogosto prevladajo politikantski razlogi.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>