Nacistični pozdrav kazniv?

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.

Ustavni sodnik Rajko Knez je napisal odklonilno ločeno mnenje, v katerem namiguje, da bi o izrecni inkriminaciji slavljenja nacizma veljalo razmisliti. Jaklič in Šorli, ki sta bila za ustavna sodnika imenovana na izrecno željo SDS (in NSi), pa proti nista glasovala iz istega razloga, ampak nasprotno, menila sta, da pobudniku ne bi smeli priznati pravnega interesa in bi morali zadevo zavreči brez vsebinske obravnave.

In kakšna je vsebina odločitve? Ustavno sodišče je pobudo zavrglo, ker po mnenju večine sodnic in sodnikov že sedanja ureditev kaznivosti razpihovanja sovraštva omogoča pregon nacističnih pozdravov in drugih oblik poveličevanja nacizma. »V posamezni življenjski situaciji se lahko kot primer tega kaznivega dejanja izkaže tudi izrazno ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča,« piše v odločbi.

Pritrdilno ločeno mnenje, ki sta se mu pridružili Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, je napisal Rok Čeferin. Po njihovem mnenju že kazenski zakonik »v sedanji obliki kriminalizira nacistični pozdrav, ko je ta uporabljen z namenom poskusa rehabilitacije nacizma in žaljenja žrtev navedenega režima,« piše Čeferin in dodaja, da je v zakonu določeno, da se z zaporom do dveh let kaznuje tudi tisti, ki »zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost«. Uporaba nacističnega pozdrava se po Čeferinovem mnenju lahko »šteje za hvaljenje oziroma poskus rehabilitacije nacističnega režima in s tem za zagovarjanje njegovih hudodelstev, med katera sodi tudi holokavst. Člen 297. KZ-1 torej že zdaj kriminalizira uporabo nacističnih simbolov, zastav, nacističnega pozdrava, torej dejanj, s katerimi se poskuša braniti, hvaliti ali rehabilitirati nacizem in njegove zločine.«

Andraž Teršek, pravni zastopnik pobudnika Marka Bidovca, se je na odločitev sodišča odzval z besedami, da zdaj ne more biti več nikakršnega dvoma, da je »v Sloveniji javna raba simbolov nacizma oziroma nacistični pozdrav kaznivo dejanje per se že po sedanji kazenski ureditvi. Kar brez učinka dopovedujem vsem že najmanj 15 let.«

V sosednji Italiji je nacistični oziroma fašistični pozdrav recimo izrecno prepovedan, a se v skladu z nedavno sodbo tamkajšnjega vrhovnega sodišča dvig roke izjemoma uporablja v nekaterih okoliščinah, recimo na žalnih ali pogrebnih slovesnostih.