15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Boj za južno mejo
Darilo skrajni desnici ni "invazija" migrantov, temveč neoliberalizem, ki človeštvo serijsko peha v čedalje hujše krize
Teksaško mestece Eagle Pass je nedavno postalo glavno mesto boja za južno mejo. Ko se je januarja izkazalo, da se je povečalo število migrantov, ki so iz Mehike vstopili v Ameriko (ali pa so skušali vstopiti), so začeli republikanci in trumpovci kričati, da gre za »invazijo«, da je meja na stežaj odprta in da Biden ničesar ne ukrene. Teksaške oblasti so zvezni mejni policiji (Border Patrol) onemogočile nadzor nad mejo, guverner Greg Abbott je dal postaviti bodečo žico (»tehnično oviro«, kot bi rekel Miro Cerar), nadzor nad mejo je prevzela teksaška nacionalna garda, ki je mejno območje tako militarizirala, da so v Riu Grande utonili ženska in njena otroka, v Eagle Pass, mirno, zaspano mestece na ameriško-mehiški meji, pa so se zgrnili skrajni desničarji, agresivni trumpovci, toksični konspirologi, zanikovalci Bidnove volilne zmage, nativistični aktivisti, rasisti, ekstremisti in drugi »patrioti«, ki so prišli na vojno proti kriminalcem – migrantom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Teksaško mestece Eagle Pass je nedavno postalo glavno mesto boja za južno mejo. Ko se je januarja izkazalo, da se je povečalo število migrantov, ki so iz Mehike vstopili v Ameriko (ali pa so skušali vstopiti), so začeli republikanci in trumpovci kričati, da gre za »invazijo«, da je meja na stežaj odprta in da Biden ničesar ne ukrene. Teksaške oblasti so zvezni mejni policiji (Border Patrol) onemogočile nadzor nad mejo, guverner Greg Abbott je dal postaviti bodečo žico (»tehnično oviro«, kot bi rekel Miro Cerar), nadzor nad mejo je prevzela teksaška nacionalna garda, ki je mejno območje tako militarizirala, da so v Riu Grande utonili ženska in njena otroka, v Eagle Pass, mirno, zaspano mestece na ameriško-mehiški meji, pa so se zgrnili skrajni desničarji, agresivni trumpovci, toksični konspirologi, zanikovalci Bidnove volilne zmage, nativistični aktivisti, rasisti, ekstremisti in drugi »patrioti«, ki so prišli na vojno proti kriminalcem – migrantom.
Migranti uničujejo naše gospodarstvo! Ljudje si ponoči sploh ne upajo ven! Amerika te invazije ne bo preživela!
Podžigali so sovraštvo. Zganjali cirkus. Demagoško hrumeli, bobneli in bučali. In ustvarili kaos. Prišel je tudi Trump, alias »oranžni Jezus«, ki je bil nedavno obsojen zaradi posilstva novinarke – sam je kakopak za posiljevalce razglašal Mehičane. Ne da ga je to ustavilo.
Prenekateri domačin iz Eagle Passa je pravo invazijo videl v invaziji teh fašistov.
A desničarji – republikanci, trumpovci, magovci (privrženci akronima MAGA – Make America Great Again) – to stalno počnejo: strašijo z mejo, migranti in »invazijo«, njihovo zastraševanje pa temelji na lažeh, fabrikacijah, urbanih legendah, konspirologiji in mitih.
Drži, na meji je kaos – toda to je kaos, ki ga je Biden podedoval od Trumpa. In drži, na meji je »kriza«, a ta je le posledica humanitarne katastrofe, ki jo je ustvaril Trump.
Tako recimo trdijo, da je Trump odlično varoval južno mejo, Biden pa jo je »odprl«, tako da se je prelevila v katastrofo, saj migranti uprizarjajo pravo »invazijo«. Biden je vse zamočil! Meja mu je ušla iz rok! Situacije ne obvladuje! Mejna »kriza« je vse hujša! Američani so prestrašeni! Bojijo se za življenje, otroke, imetje! Migranti »vdirajo«! Biden je od Trumpa podedoval varno in dobro varovano južno mejo – in glejte, kaj je naredil! Pod Trumpom je bilo najmanj nezakonitih mejnih prehodov! Pod Trumpom je bilo najmanj tihotapljenja ljudi in mamil! Zdaj pa imamo dizaster! Niso krivi republikanci, ni kriv Trump, niso krivi mejni organi – kriv je Biden! Prihajajo »migrantske karavane«! V Ameriko se »vali« rekordno število migrantov! Pošiljajo jih karteli! Biden ničesar ne ukrene! Zavarujmo mejo!
Resnica je ravno nasprotna: kaos, ki ga vidimo, je nastal v času Trumpove vladavine. Ali bolje rečeno: Trump je že itak polomljen in hudo zastarel ameriški imigrantski sistem še bolj polomil. Blokiral je vse rešitve, ki so jih v kongresu predlagali demokrati, in vse poti zakonitega priseljevanja, s čimer je migrante silil v iskanje »stranskih« poti. Azilni sistem je odpihnil. Otroke je brutalno ločeval od staršev, družine je trgal in teroriziral – in ni jih več nameraval združiti. Na meji je začel graditi kletke. Koncentracijska taborišča. Uvedel je Protokole za zaščito migrantov, a to je bila le fašistoidna olepševalnica za brutalizacijo migrantov – vsi migranti, ki so zaprosili za azil, so bili do odločitve prisiljeni čakati v Mehiki, in to mesece in leta. Ameriško zvezno imigracijsko policijo (ICE) je prelevil v led gestapovske represije. Podžigal je krute, sadistične metode. Sredstva, s katerimi bi lahko posodobil imigrantski sistem, je preusmeril v gradnjo svojega »velikega čudovitega zidu«, s sankcijami, s katerimi je kaznoval nekatere latinskoameriške države (recimo Venezuelo, Nikaragvo in Kubo), je poglobil gospodarsko krizo in ljudi prisilil v migriranje. Uvedel je tisoč ekscesnih, nečloveških ukrepov, s katerimi je mejo prelevil v ground zero. V humanitarno katastrofo.
Trump je ljudem, ki so migrirali zaradi političnega, socialnega, naravnega in podnebnega nasilja in ki so hoteli azil (in varnost in delo, magari garaško, težaško), pokazal hudiča.
In bolj ko se je na evropskih mejah povečevalo število prosilcev za azil, bolj se je »pozabljenim« Evropejcem zdelo, da ima skrajna desnica prav. In bolj so rasli ratingi skrajni desnici.
Drži, na meji je kaos – toda to je kaos, ki ga je Biden podedoval od Trumpa. In drži, na meji je »kriza«, a ta je le posledica humanitarne katastrofe, ki jo je ustvaril Trump.
Ne, Trump ni hotel uvajati pametnih, smiselnih, koristnih politik, ampak je potreboval mejni kaos, da bi lahko podžigal svoje »patriotsko«, nativistično, nacionalistično volilno telo. Če je hotel vladati, je moral strašiti in zastraševati, skrajna desnica pa je že davno ugotovila, da je mogoče belce najlažje strašiti in zastraševati prav s tujci, priseljenci, migranti, nebelci. Spomnite se le Hitlerja, ki ga Trump tako rad »nehote« citira (frazo, da migranti »zastrupljajo kri naše dežele«, je pobral v Mein Kampfu). Ne preseneča, da je šel Trump nedavno do konca in oznanil, da so migranti kot Hannibal Lecter, kanibalski serijski morilec iz romanov Thomasa Harrisa (in pikantnih filmov, posnetih po njih). »To so grobijani, zvečine iz ječ, zaporov, psihiatričnih ustanov, psihiatričnih bolnišnic. Saj veste, psihiatričnih bolnišnic – kot v filmu Ko jagenjčki obmolknejo.« Logično: »Teh ljudi nočemo v naši deželi.« Meja – in imigrantsko vprašanje – je vedno priložnost, da se Trump izživlja (»Hannibal Lecter? Poznate Hannibala Lecterja?«). In seveda, meja je vedno priložnost, da Trump izživlja svoj rasizem, tem bolj, ker ga tu, na meji, lahko izživlja nekaznovano in po mili volji. Njegov rasizem namreč tu zveni kot »patriotizem«. Migrante, ki jih je imigrantski sistem povsem razčlovečil, lahko mirno razglaša za neljudi, ki razširjajo bolezni (covid) in ki prinašajo kriminal in uničujejo ameriško gospodarstvo, pa čeravno je tudi zadnjemu republikanskemu kongresniku, ki maha in rožlja s ksenofobno, rasistično retoriko, še kako jasno, da ameriškega gospodarstva ni brez migrantske delovne sile – in to tiste migrantske delovne sile, ki jo označujejo za »nezakonito« in »ilegalno«.
Orožje za histerizacijo »patriotske« nacije
Da migrante v Ameriko pošiljajo karteli in da z migranti v Ameriko prihaja fentanil, ne drži (več kot 90 odstotkov fentanila v Ameriko pride prek zakonitih vstopnih točk in pretežno ga tihotapijo ameriški državljani, ne pa migranti), kakor tudi ne drži (Trumpova priljubljena mantra), da z migranti v Ameriko prihaja kriminal (vse raziskave kažejo, da je bolj verjetno, da bodo zločin zagrešili ameriški državljani kot pa nezakoniti migranti). Da je južna meja – sicer dolga 3140 kilometrov (1951 milj) – odprta, prav tako ne drži, saj je utrjena in militarizirana kot še nikoli v ameriški zgodovini. Na njej se razprostirajo neprebojni zidovi in ograje, patrulje so pogostejše in agresivnejše kot kadarkoli, samo mejo pa nadzoruje 26 tisoč agentov – pred 30 leti jih je bilo le 5000. In ja, nadzoruje jo toliko high-tech mašinerije (letalniki, toplotne kamere, senzorji ipd.), da je res težko prehodna. Migranti iščejo alternativne poti in množično umirajo v arizonskih puščavah, kjer je guverner mejo nastlal in utrdil z več tisoč ladijskimi zabojniki.
Trump in magovski desničarji pa neusmiljeno gonijo alarmistično retoriko, a gnali so jo tudi leta 2021, v prvem letu Bidnovega mandata, ko so prav tako zatrjevali, da Amerika doživlja »invazijo«, da je južna meja na stežaj odprta, da Biden ničesar ne ukrene in da v Ameriko »vdira« več migrantov kot kadarkoli, pa četudi se je število nezakonitih prehodov južne meje radikalno zmanjšalo. A Trump in magovski desničarji so vztrajali, razgrajali, kričali in ščuvali – kot zdaj.
Evropa se je že tako refašizirala, da se ji Giorgia Meloni sploh ne zdi več eksces. Fašizem se normalizira. Ali če hočete: fašizem postaja nova normalnost.
Da Biden ničesar ne ukrene, pa tudi ni res – Bidnova administracija nekatere migrante spusti naprej (podeli jim azil), ostale pa hladnokrvno pošilja nazaj. Kar seveda pomeni, da ne drži še ena mantra trumpovske desnice: da demokrati mejo namerno na stežaj odpirajo in v Ameriko spuščajo množice migrantov, saj si tako ustvarjajo volilno bazo, ki jim bo na vekov veke zagotavljala večino in jih s tem – tako rekoč totalitarno – ohranjala na oblasti. Kateri ameriški predsednik pa je deportiral največ nezakonitih migrantov? Trump? Mali Bush? Bush starejši? Reagan? Ne, ne, ne in ne, temveč – Barack Obama. Demokrat. Deportiral jih je dva milijona in pol. Več kot katerikoli ameriški predsednik. Zato so ga imenovali deporter-in-chief. Desničarji – trumpovci tem bolj – vedno znova terjajo deportacijo vseh nezakonitih migrantov, ki so kršili zakon, toda ironično – Obama je deportiral prav te, potemtakem nezakonite migrante, ki so kršili zakon. Kar seveda pomeni dvoje: prvič, da demokrati pri imigrantski problematiki uresničujejo republikanske sanje, in drugič, da tudi demokrati do migrantov niso ravno prizanesljivi (pod Bidnom se število aretacij migrantov, ki v Ameriko niso prišli zakonito, ni zmanjšalo).
A med obojimi vendarle obstaja orjaška razlika: Obama občutljive imigrantske problematike ni histeriziral (kaj šele fašiziral), kakor tudi migrantov ni demoniziral – to počnejo republikanci, desničarji, magovci. Demokrati hočejo urediti imigrantsko politiko in zagotoviti zakonodajo, ki bo migrantom omogočala zakonito pot migriranja ter pridobitve azila in državljanstva, republikanci, ki ustvarjajo vtis, da je migriranje oziroma priseljevanje že samo po sebi nezakonito, pa ne, ampak skušajo mejo in imigrantsko problematiko puščati čim bolj odprto, kaotično in neurejeno, to pa zato, da bi lahko migrante vedno na hitro prelevili v učinkovito predvolilno orožje, orožje za mobilizacijo volilne baze, orožje za histerizacijo »patriotske« nacije.
Republikanci, trumpovci, magovci in njihovi mediji (Fox News) nenehno, orkestrirano in kompulzivno ponavljajo, ponavljajo, ponavljajo in ponavljajo frazo »odprte meje« (open borders), ki je kakopak le dezinformacija in mit, toda prav ta dezinformacija, ta mit, pravi Caleb Ecarma (Vanity Fair), »poganja migracijsko krizo«, saj s tem, ko ustvarjajo vtis, da je meja odprta in da jo lahko vsakdo prečka po mili volji, zavajajo in privabljajo migrante, ki tja prihajajo zato, ker mislijo, da je ta meja res odprta. »Pa saj pravijo, da je meja odprta,« rečejo, ko jih ustavijo.
Kakšen paradoks, ne – desničarji s svojimi lažmi, fabrikacijami in dezinformacijami sami privabljajo migrante in ustvarjajo »krizo«. A tu se obenem vprašate: kaj, če desničarji to počnejo namerno? Kaj, če laž o »odprtih mejah« ponavljajo in promovirajo prav zato, da bi na južno mejo pritegnili čim več migrantov in ustvarili čim večji kaos, ki bi jim zagotavljal stalno in priročno orožje za predvolilno mobilizacijo svoje volilne baze?
A še večji paradoks: tudi ljudje, ki čez mejo tihotapijo migrante, svoj biznis oglašujejo z mitom o »odprtih mejah« – s tem pritegujejo in privabljajo migrante. S tem si povečujejo finančne dobičke. Desničarji si z mitom o »odprtih mejah« povečujejo politične dobičke. Oboji –desničarji in kriminalci – se torej zanašajo na isti mit. Oboji tržijo isto dezinformacijo. Oboji ponavljajo isto veliko laž.
Trump in njegovi bodo to veliko laž ponavljali vse do letošnjih predsedniških volitev.
Klic fašizma
Natanko to se dogaja tudi v Evropi, le da bodo volitve – volitve v evropski parlament – še prej, v začetku junija. Zato je skrajna desnica migracije že prelevila v orožje za množično demagogijo. Že slišimo, da politika ne obvladuje migracij, da je vse ušlo iz rok, da je povsod kaos, da Evropa doživlja »invazijo«, da z vseh strani vdirajo »horde«, da jih je vse več, da preplavljajo in potapljajo Evropo, da jih ni več mogoče ustaviti, da so le breme, da se nikoli ne asimilirajo, da le izkoriščajo socialno podporo. Evropa zaradi njih trpi!
Histerizacijo boja za ameriško južno mejo je zamenjala histerizacija boja za evropsko južno mejo. Vse »veliko« vedno pride iz Amerike.
Drži, v Evropo prihaja veliko migrantov, največ po letu 2015 (pravi Frontex), toda skrajna desnica, ki vpije, da Evropa doživlja »invazijo« migrantov, ki vstopajo na nezakonit način, vedno znova prikrije, da v Evropo precej več ljudi pride po povsem zakonitih poteh – kot poroča Eurostat, so članice Evropske unije leta 2022 izdale 3,7 milijona novih dovoljenj za bivanje (753 tisoč dovoljenj več kot leto prej). Problem je le v tem, da vsi ti nezakoniti migranti prihajajo ravno v času, ko se Evropa utaplja v krizi, potemtakem v času, ko Evropo mučijo draginja, inflacija, recesija in učinki ukrajinske vojne. Največja evropska gospodarstva – z nemškim vred – stagnirajo. Srednji razred trepeta, življenjska raven se znižuje, neenakost se poglablja, vse preveč ljudi od revščine loči le izguba ene plače, nakup stanovanja je humanitarna katastrofa. Ljudje so jezni, prestrašeni, obupani, razočarani, panični, negotovi, pripravljeni na »spopad civilizacij«, o katerem že leta baja skrajna desnica. In kot pravijo: migracije so darilo skrajni desnici!
Skrajna desnica skuša biti konzumna in razumljiva svoji volilni bazi, zato vedno vse poenostavi. Kdo je kriv, da je Evropejcem slabo? Logično: tujci, priseljenci, migranti, nebelci! Kdo je kriv, da je Evropejcem čedalje slabše? Tujci, priseljenci, migranti, nebelci! Kdo je kriv, da si Evropejci čedalje težje privoščijo stanovanje? Tujci, priseljenci, migranti, nebelci! Kdo je kriv, da so se v Evropejce zažrli strah, negotovost in tesnoba? Tujci, priseljenci, migranti, nebelci! Ja, migranti so odgovor na vsako vprašanje.
Nekaj šovinističnega in rasističnega je v tem – to vemo. Še huje: v tem je nekaj fašistoidnega, celo nacističnega. Ta »argumentacija« namreč zveni kot citat iz Mein Kampfa.
Sploh pa: kdo že je bajno profitiral leta 2015, ko je v Evropo – na globalni sever, pretežno v Nemčijo – prišlo več kot dva milijona migrantov? Točno – skrajna desnica. Takrat je namreč nastala Alternativa za Nemčijo, ki se je v nemški parlament prebila že čez dve leti, s čimer je bolj ko ne potrdila, da denacifikacija Nemčije v resnici ni nikoli uspela, zdaj, ko je druga najmočnejša nemška stranka, pa – v spregi z Identitarnim gibanjem in neonacisti – načrtuje celo množični izgon priseljencev (»remigracijo«). Hitler, ki je leta 1940 načrtoval izgon Judov na Madagaskar, bi bil ponosen nanje. A kot smo slišali, tudi Alternativa za Nemčijo išče svoj »Madagaskar« – »vzorčno« afriško državo, v katero bi, ko pride na oblast, deportirala vse te priseljence. Obenem pa smo izvedeli, da je britanska vlada, ki jo vodi Rishi Sunak (sin indijskih priseljencev!), že našla svoj »Madagaskar«, svojo »vzorčno« afriško državo – Ruando, kamor je začela meni nič tebi nič prisilno deportirati prosilce za azil. Sunak, Alternativa za Nemčijo in Trump – pa tudi slovenski skrajni desničarji, od poslancev, ki v Sloveniji slišijo »čudne« jezike (Trump v Ameriki sliši »jezike z Marsa«), do Jelinčiča, ki oznanja, da uradni jezik v slovenskih vrtcih, recimo v Žalcu, postaja albanščina – so bratje v orožju.
Ko je v Italiji na oblast prišla Giorgia Meloni, so vsi rekli: nič hudega, saj je nekdanja fašistka! Postfašistka! Češ: ni več fašistka – bila je nekoč – zdaj pa se je spreobrnila. In spametovala. Bila je zapeljana – zdaj vidi. Ne, ni res – Evropa se je že tako refašizirala, da se ji Giorgia Meloni sploh ne zdi več eksces. Au contraire: zdi se povsem sprejemljiva. Fašizem se normalizira. Ali če hočete: fašizem postaja nova normalnost. Iz uvidevnosti mu ne pravimo fašizem, temveč skrajna desnica (ali populizem). Kmalu bomo pridevnik skrajna opustili – ostala bo le še desnica. Ker bo to edina desnica, ki bo ostala – tradicionalna, zmerna, sredinska desnica bo postala irelevantna.
Stranke, ki so še malo prej živele v toksični politični divjini, so postale znanilke in razsvetljevalke nove Evrope. Evrope, ki je ponovno vstala. Evrope, ki se je vrnila v življenje. Na Švedskem so na volitvah pred dvema letoma druga najmočnejša stranka postali Švedski demokrati – nekdanji nacisti. Soustanovitelj te stranke je bil namreč Gustaf Ekström, originalni nacist, pripadnik Waffen-SS.
Fašizacija kapitalizma
Se je Giorgia Meloni spreobrnila, se je defašizirala? Nehajte – le zakaj? Zdaj je prišel njen čas. Evropa kliče in vabi fašiste. Za avstrijske svobodnjake (FPÖ) so bili vsi prepričani, da jih bo odnesel strahovit korupcijski škandal, a so vse močnejši – fašizem kliče in vabi! Ni korupcijskega škandala, ki bi ustavil skrajno desnico. Ne pozabite: Trump, skrajni desničar in specialist za monetiziranje resentimenta (»Jaz sem vaše maščevanje!«), je na ameriški desnici kljub lažem, korupciji, antidemokraciji, poskusu državnega udara, obtožnicam in obsodbi za posilstvo brez tekmeca. Na desnici dominira tako, kot je nekoč v Nemčiji dominiral Hitler.
Še malo, pa se tudi Francozi ne bodo mogli več upirati Marine Le Pen, voditeljici skrajno desnega Nacionalnega zbora, tako da bo šla po poti Giorgie Meloni in postala francoska predsednica – nezadržna in neubranljiva je kot fašizem.
A ironično: šele ko je na Nizozemskem slavil Geert Wilders, »skrajni desničar«, peroksidni rasist, ki je napovedal, da bo zaprl meje, zatrl »množično priseljevanje, ki si ga ne moremo privoščiti«, odpravil džamije in prepovedal Koran, je evropske politične elite zgrabila panika. Kaj, če je Nizozemska miniaturna laboratorijska verzija Evrope? Kaj, če se bo vsej Evropi – recimo po evropskih volitvah – zgodila Nizozemska?
In bolj ko se je na evropskih mejah povečevalo število prosilcev za azil, bolj se je »pozabljenim« Evropejcem zdelo, da ima skrajna desnica prav. In bolj so rasli ratingi skrajni desnici. In bolj je Evropa lezla na skrajno desno. In bolj se je Evropa refašizirala. Nič čudnega, da skrajna desnica slavi iliberalizem – demokracija, pravna država in človekove pravice so le motnje, ki uničujejo Evropo, saj z njihovo pomočjo v Evropo »vdirajo« migranti. Kaj hoče reči skrajna desnica, zaščitnica in rešiteljica trpeče Evrope, ni skrivnost: brez demokracije, pravne države in človekovih pravic ne bi bilo vseh teh migrantov! Zato je treba demokracijo, pravno državo in človekove pravice omejiti! Krog se sklene. Fašizem – slavilec avtokracije, reda, čistega naroda – ujame svoj rep. Stari politiki, ki je dovoljevala »kulturni marksizem«, »teorijo spola« in LGBTQIA+, je napovedal vojno.
Kdo je že bajno profitiral leta 2015, ko je v Evropo – na globalni sever, pretežno v Nemčijo – prišlo več kot dva milijona migrantov? Točno – skrajna desnica.
Evropski stebri – evropske politične elite, od Bruslja do francoskega predsednika Emmanuela Macrona – so začeli iz strahu pred skrajno desnico, ki naj bi jo proslavile in dvignile junijske evropske volitve, panično, drastično, drakonsko zaostrovati imigrantsko in azilno zakonodajo (pospešitev azilnih postopkov, obravnava prosilcev za azil že kar na meji, hitrejše deportacije, gradnja »posebnih« zbirnih centrov za azilante, verjetno po zgledu grških brutalnih koncentracijskih taborišč), zunajevropske dežele, »tretje države«, recimo Tunizijo, Maroko, Egipt in Libanon, prek katerih v Evropo zvečine prihajajo migranti, pa so začeli – kot nekoč Turčijo – podkupovati z masivnimi finančnimi injekcijami.
Ergo: vse delajo, da bi pred volitvami v Evropo prišlo čim manj migrantov, čim manj prosilcev za azil. Skrajno desnico skušajo ustaviti tako, da ustavljajo migrante in migracije. Toda problem je v tem, da vzrok evropske nesreče niso migranti (in migracije, pa naj bodo še tako »nezakonite«, »ilegalne«, »nenadzorovane« in »nedokumentirane«), temveč metastaze neoliberalnega kapitalizma, nekrokapitalizma, kapitalizma katastrofe, ki dela le za elite, ne pa za vse. Elite zaradi njega bogatijo, vse ostale pa tišči v krizo. Ali bolje rečeno: rine jih iz krize v krizo.
Ne, darilo skrajni desnici niso migranti – darilo skrajni desnici je neoliberalizem. Darilo skrajni desnici ni politika odprtih meja, temveč politika odprtega kapitalizma. Skrajna desnica ni produkt nenadzorovanega priseljevanja, ampak produkt nenadzorovanega kapitalizma.
Ni nenadzorovanega kapitalizma – ni skrajne desnice. Ko kapitalizem zaide v globoko krizo, mu pač na pomoč priskoči fašizem. Vedno. Tudi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V Evropi. Hitler jo je potem »združil« na način, ob katerem so vsi vzkliknili: nikoli več!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.