»Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«

»Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.

Pismo je bilo poslano na osnovno šolo, ministrstvo za izobraževanje, nekatere nadzorne institucije in medije. Na ministrstvu za izobraževanje so potrdili, da so prijavo prejeli ter da »o prepovedovanju uporabe maternega jezika v medsebojnem komuniciranju na OŠ Kolezija poteka na inšpektoratu inšpekcijski postopek«. Dodajajo, da pravico do uporabe svojega jezika in kulture dajeta ustava in področna zakonodaja in da je med prvimi za »presojo prekoračitve pedagoških pooblastil učiteljev v OŠ Kolezija odgovorna tudi ravnateljica šole«.

Za pojasnila smo se zato obrnili kar na ravnateljico OŠ Kolezija Nino Triller, ki poudarja, da na šoli že vrsto let skrbijo »za sobivanje mnogih jezikov in kultur ter obeležujemo mednarodni dan jezikov in prek šolskega leta vsako leto poskrbimo za vrsto dogodkov, ki različne jezike in kulture prikazujejo v najboljši luči«. Vse navedeno in še mnogo podobnih mednarodnih dogodkov, še dodaja Nina Triller, kaže, da »zelo skrbimo, kako različne materinščine predstaviti v najboljši luči in jim dati priznanje«. Kar pa se očitkov o prav nasprotnem ravnanju njenih učiteljev tiče, pa pojasnjuje, da je po pogovoru z zaposlenimi na šoli ugotovila, da »glede na izjave zaposlenih navedbe, zapisane v prejetem pismu, ne držijo in da tega, kar navaja pismo, ne opaža in tudi ne izvaja nihče od učiteljev na šoli. To me veseli in sem tudi predvidevala, da bo tako.«

Po naših informacijah so dejstva žal drugačna. V uredništvu hranimo imena štirih učiteljev oziroma učiteljic, ki so na eni izmed dveh lokacij, na katerih deluje šola – na cesti v Mestni log, kjer domuje tudi vodstvo šole –, učencem v prostem šolskem času prepovedale uporabo katerega od jezikov bivše Jugoslavije. »Smo v Sloveniji, zato govorita slovensko«, »hodite v slovensko šolo in nimate kaj govorit po bosansko«, »smo v slovenski šoli, zato morate govoriti slovensko«, so bili opozorjeni učenci.

Govorili smo tudi z enim od zaskrbljenih staršev, ki pa je želel ostati anonimen: »Vedno se lahko zgodi, da se najde kakšen učitelj, ki bi kaj takega storil. To je povsem razumljivo. A v našem primeru je takšnih dogodkov pač malo preveč. Da se na javnem prostoru učenci ne bi smeli pogovarjati v kateremkoli jeziku že, to pač ne gre, podlage v zakonu za takšno prepoved ni, ne v Sloveniji in ne v Evropi. Mi si želimo samo, da do tega ne bi več prihajalo.«

Zelo oddaljeni se zdijo časi, ko je bil primorski del Slovenije pod italijansko okupacijo in je bila slovenščina, torej materni jezik, prepovedana. A v resnici je od prepovedi govorjenja materinščine do kaznovanja za ta »prekršek« le korak. In na okupiranem ozemlju so se uporabljale različne kazni. Ponekod so otroke, ki so jih v šoli ujeli med seboj govoriti v slovenščini, odpeljali k učitelju s tuberkulozo (nalezljiva, lahko tudi smrtna bakterijska bolezen, nekoč poznana pod imenom »jetika«), ki je potem tem otrokom pljunil v usta.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>