V Svobodi napenjajo lok

Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?

Ni sicer skrivnost, kaj muči člane Gibanja Svoboda: to je 15-odstotna javnomnenjska podpora, za polovico manjša kot na začetku mandata. Številni v stranki menijo, da se jim godi krivica. Informacije o reformah, ki jih v stranki izvajajo, ne pridejo do ljudi. Imajo občutek, da uspeva opoziciji nepomembne podrobnosti pri zakonodajnih spremembah izkoriščati tako, da so novosti pogosto napačno razumljene. Primer za to je sklop mnogih reform tako imenovanega zelenega prehoda, kot je recimo nov energetski zakon, pri katerem se je zaradi kampanje NSi in SDS uveljavila interpretacija, da vlada prepoveduje ogrevanje na plin in drva. Imajo občutek, da niso kos populizmu, manipulacijam in tudi lažem.

To je sicer že dlje časa trajajoča frustracija številnih v vladi. Na začetku mandata so nekateri ministri menili, da bi morali ljudem zaradi draginje energetsko pomoč nakazati prek vavčerjev, kot je to počela prejšnja vladna garnitura, ne pa, da so znižali račune tako, da prejemniki razlike niso zaznali. »Z vsebinsko pozitivnimi novicami je težko prodreti. Sedanja vlada je ukrepe po poplavah uveljavila v dveh mesecih, prejšnja vlada pa je za podobne ukrepe potrebovala dve leti. Kljub temu je pogosto prepričanje, da dela vlada prepočasi. Pomembna sporočila pogosto ne pridejo do ljudi, hitro v javnosti prevladajo neke žgečkljive podrobnosti, kot da res postajamo družba spektakla,« pravi direktorica vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.

V Gibanju Svoboda so se zato odločili za spremembe. Najpomembnejša odločitev na kadrovskem področju je zamenjava generalne sekretarke stranke: verjetno že konec meseca se bo s tega položaja poslovila Vesna Vuković, nasledil jo bo dolgoletni vodja agencije za civilno letalstvo Rok Marolt. Nekateri so v tej potezi videli naraščajoč vpliv novega podpredsednika vlade, finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Prav Boštjančič je namreč za novega generalnega sekretarja predlagal Marolta, s katerim se pozna še iz Adrie Airways. A verjetnejša je druga interpretacija: predsednik vlade želi tako odvrniti pozornost javnosti od preveč vplivne Vukovićeve.

Številni v Gibanju Svoboda menijo, da se jim godi krivica. Informacije o reformah, ki jih v stranki izvajajo, ne pridejo do ljudi. Imajo občutek, da uspeva opoziciji v ospredje postaviti nepomembne podrobnosti.

Tudi Maroltu sicer motivacije za politično delo ne manjka. Kot nam je zagotovil, v politiko vstopa s prepričanjem, da sam ne bo zgolj »pasivni opazovalec vsesplošnega kritizerstva«. Da je nekaj treba storiti, je ugotovil med epidemijo. V času vlade Janeza Janše je sodeloval v komisiji ministrstva za obrambo, ki je poskušala v državo spraviti čim več zaščitne opreme, pristojen je bil za letalske prevoze. »Moja sestra dela na onkologiji. Tedaj sem videl strah v očeh ljudi. Hkrati pa sem videl, da so tisto krizo številni izkoristili za svoje osebne interese. Slabo mi je bilo, ko so celo meni ponujali koronske dodatke. Tedaj sem se odločil, da je dovolj. Da moram tudi sam nekaj storiti. In da ne bom tudi sam zgolj eden izmed tistih, ki samo pljuva naokoli, a se boji prevzeti funkcijo.«

Tako je dodal svoj podpis k ustanovitvi tedanje stranke Jureta Lebna Z.dej, katere formalna naslednica je Gibanje Svoboda. Zdaj postaja generalni sekretar stranke. Ne ve točno, zakaj mora Vesna Vuković oditi, slišal je le govorice, pravi, a sam želi delovati kar se da odprto. To je tudi dokazal v pogovoru z nami, ko smo ga spraševali o njegovih nepremičninah. Marolt je namreč od leta 2017 lastnik 71,5 kvadratnega metra velikega poslovnega prostora v središču Ljubljane, pri Borzi, kjer je sedaj libanonska restavracija Sufret Beirut. Od kod je dobil denar? Dokumente o nakupu je pripravljen kadarkoli predstaviti. »To je bila moja najslabša poslovna poteza,« je komentiral. Prostor naj bi kupil na javni dražbi za dobrih 300 tisoč evrov, potem ko je prodal nepremičnine svojih staršev, z najemnino, ki jo dobiva za lokal, pa si domnevno še vedno ni povrnil denarja, ki ga je vložil v prenovo. A ni tako preprosto. Njegov lokal nima urejenega odzračevanja, zaradi česar skoraj sto ljudi ne more normalno živeti v svojih stanovanjih, saj morajo imeti zaradi močnih vonjev iz lokala zaprta okna. Do danes tega še ni uredil.

Kljub izkazani ideološki predanosti se Marolt s političnimi izkušnjami Vesne Vuković ne more kosati. O tem priča tudi ocena vodje poslanske skupine stranke Boruta Sajovica, da Marolt »stopa v velike čevlje«. Zakaj je torej premier izvedel to zamenjavo? Brez dvoma zaradi močnih javnih in znotrajstrankarskih kritik delovanja Vesne Vuković – njenemu načinu delovanja se je med drugim uprla skoraj celotna poslanska skupina. A Golob s to zamenjavo poskuša tudi okrepiti svojo avtoriteto. Podobno si je mogoče razložiti Golobovo drugo kadrovsko potezo, to je zamenjavo vodje kabineta predsednika vlade Petre Škofic. Tudi Petra Škofic je kader z desetletnimi političnimi izkušnjami, še iz časa LDS. Ko se je Robert Golob leta 2022 odločil za kandidaturo na državnozborskih volitvah, je z njim delovala tako rekoč v tandemu. Bila je njegova najbližja svetovalka. Rada mu je povedala svoje. Petra Škofic se je za odhod odločila sama.

Petro Škofic bo zamenjal Luka Špoljar, nekdanji kandidat za poslanca stranke LMŠ in sedanji sekretar poslanske skupine Svoboda, ki je šele pred tremi leti magistriral na mariborski pravni fakulteti na temo normativne ureditve delovanja državnega zbora in ki je ponosen, pove sam, da se je doslej zavzemal za mlade. Špoljarja poslanci opisujejo kot prijetnega sodelavca. In kot smo izvedeli, se je pri posebnem testu osebnostnih lastnosti, ki so ga morali opraviti nekateri člani stranke, izkazal z nadpovprečnimi sposobnostmi gradnje odnosov. Ta njegov talent mu je gotovo prišel prav pri organizaciji dela 40 poslancev Gibanja Svoboda in tako naj bi bilo, pravijo v stranki, tudi pri organizaciji dela v kabinetu premiera. Toda Špoljar gotovo ne bo dajal Golobu političnih nasvetov, kot je to lahko počela Petra Škofic s svojimi izkušnjami in ne nazadnje zgodovinskim spominom.

Kadrovskih rošad, ki tečejo ali se še bodo odvile, je še več. V kabinetu predsednika vlade naj bi komunikacijske naloge, potem ko bo državna sekretarka Melita Župevc odšla na diplomatsko delovno mesto v tujino, prevzela svetovalka za odnose z javnostmi Petra Aršič. Ta od septembra lani s kabinetom predsednika vlade sodeluje pogodbeno, kot samostojna podjetnica – uradno je pristojna za sodelovanje z javnostjo pri popoplavni obnovi. Pred tem je sodelovala s kuharsko zvezdnico Ano Roš Stojan, s katero se Robert Golob pozna še iz mladostniških let. Aršičeva bo poskušala uresničevati nov komunikacijski pristop predsednika vlade, ki očitno vključuje tudi aktivnejšo uporabo družbenih medijev.

Ta teden je Tina Gaber, spletna vplivnica in partnerka Roberta Goloba, na spoznavni sestanek v kabinet predsednika vlade pripeljala strokovnjakinjo za družbena omrežja Samanto Cimerman. Ta je Golobu svetovala nove propagandne pristope s kombinacijo Facebooka in Instagrama. Kot nam je pojasnila: »Družbena omrežja so eden od komunikacijskih kanalov, ki jih v današnji dobi ni moč ignorirati.« Ali se smejo najpomembnejši predstavniki države ogniti kritiki klasičnih medijev tako, da se prepustijo vplivnežem in tekmovanju za všečke, smo jo vprašali. »Klasični mediji zaradi tega niso nič manj relevantni. Kljub temu pa so tudi družbena omrežja veliko več kot le filtri za fotografije, so namreč pomembno orodje za direktno naslavljanje svojega občinstva, saj med drugim nudijo večjo fleksibilnost vsebinskega in časovnega vidika objav, poleg tega pa omogočajo tudi dvosmerno komunikacijo preko komentarjev in sporočil,« odgovarja.

Zadnje poteze Gibanja Svoboda lahko razumemo kot reševanje strankinega položaja, a pri tem gre tudi za del širše zgodbe o slovenskih liberalnih strankah. Kot kaže štiridesetletna politična zgodovina Slovenije, ima največ slovenskih volivcev liberalne vrednote, hkrati pa so ti volivci izredno nepredvidljivi, zamerljivi, kritični in nezanesljivi. Gregorja Golobiča, bivšega generalnega sekretarja stranke LDS, ki je te volivce edina zadržala za več mandatov, je ta značilnost celo zamorila. Če bi parafrazirali in aktualizirali njegove večkrat izrečene besede, bi lahko zapisali: »Volivci v Sloveniji vedno znova želijo Gibanje Svoboda, želijo reforme, ki jih Gibanje Svoboda obljublja, recimo urejeno zdravstvo in pokojnine, ko pa Gibanje Svoboda ravno te reforme začne uresničevati in jih plačevati, ji obrnejo hrbet.« Druga verzija te zgodbe je, da Janezu Janši niti največje korupcijske afere ne škodijo, njegove liberalne nasprotnike pa v politični pokoj spravljajo že najmanjši moralni prestopki – pa čeprav jih stranke sankcionirajo, SDS pa nikoli.

Verjetno največja skrivnost slovenske politike je recept, s katerim bi lahko liberalne stranke obdržale svojo bazo nestanovitnih podpornikov. Po letu 2004 nobeni od njih, od Zaresa, SAB do SMC in LMŠ, ni uspelo zagotoviti kontinuitete. Dejanske reforme zaradi tega v ozadju vodijo druge stranke, kot sta sedaj Levica ali SD, neizkušeni »novi obrazi« Gibanja Svoboda pa so bolj ali manj volilni stroj. V naslednici te tradicije, v Gibanju Svoboda, kjer se sedaj prav tako srečujejo z na neki način pričakovanim padcem podpore, se Robert Golob očitno ne želi sprijazniti s porazom. Liberalnemu delu volivcev želi zagotoviti kontinuiteto. A kako? Za zdaj se zdi, da Gibanje Svoboda ubira precej tvegano bližnjico do ljudskih src: kritičen, liberalni pol želi Golob trajno pridobiti prek Instagrama in krepitve svojega lika oziroma sebe kot blagovne znamke. Morda se komu zdi ta pot napačna, a morda se je čas res tako spremenil – ne nazadnje danes družbena omrežja uporabljajo vsi, od največjih korporacij do holivudskih zvezdnikov. Brez prisotnosti na njih danes javno ne obstajaš.

Test bodo prihajajoče evropske volitve