15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet | Intervju
Thomas Waitz / »Večina kmetijskega sektorja v Evropski uniji še vedno uničuje podnebje«
Sopredsedujoči Evropske zelene stranke
© Luka Dakskobler
Thomas Waitz (1973) je avstrijski ekološki kmet, čebelar in gozdar, politik avstrijskih Zelenih in od novembra 2017 evropski poslanec. V trenutno 705-članskem evropskem parlamentu je eden od 71 poslank in poslancev skupine Zeleni/ Evropska svobodna zveza. Že drugi mandat je tudi sopredsedujoči Evropske zelene stranke (EGP); to od junija 2022 vodi s članico francoskega senata Mélanie Vogel.
Waitz, Dunajčan, ima od leta 1994 z ženo kmetijo na jugu Štajerske, v okrožju Lipnica (Leibnitz), z nekaj zemljišči tudi v Sloveniji. V politiko je aktivneje vstopil pred četrt stoletja, po prvi koaliciji konservativne avstrijske ljudske stranke ÖVP s svobodnjaki, to je s skrajno desno FPÖ. Po Waitzu so Zeleni »edina resna politična sila, ki jo zanima ohranitev malih kmetij z vsemi njihovimi pozitivnimi učinki na okolje in kakovost hrane«. Znan je tudi po aktivizmu, leta 2016 je ob volitvah v kmetijsko zbornico pred Deželno hišo (Landhaus) v Gradcu, kjer je sedež deželnega parlamenta, s somišljeniki položil 23 debel, okuženih s podlubniki, z napisi »Zbudite se! Podnebne spremembe so tukaj!«.
Prejšnji teden je v Ljubljani sodeloval na okrogli mizi stranke Vesna – zelene stranke o prihodnosti kmetijstva in večplastnosti sedanjih protestov kmetov po Evropi.
Gospod Waitz, za letošnje junijske volitve v evropski parlament se napoveduje opaznejši obrat v desno, krepitev zlasti identitarnih in populističnih strank, tudi Zeleni naj bi izgubili nekaj sedežev.
Razmere po državah so različne in ni enoznačnega odgovora. Opozoriti pa gre na eno skupno okoliščino: v zadnjih letih so nekdanje sredinske ali desnosredinske stranke v številnih primerih prevzele jezik skrajne desnice, celo jezik fašistične stranke. Prevzele so torej skrajno retoriko, začele v številnih državah sodelovati, ustvarile koalicije in s tem so pomaknile sredino v desno ter legitimizirale desničarski in ekstremno desničarski populizem. To je aktiviralo mase nezadovoljnih državljanov, pod vplivom lahkotnih populističnih sporočil se je, če karikiram, »zrušil jez«. Ta dogajanja je zelo podprla epidemija, kriza covid-19, nato kasneje varnostna kriza zaradi nezakonite invazije Putinove vojske v Ukrajini, ki je Evropo pripeljala tudi v draginjo, prebivalci so se soočili še s krizo življenjskih stroškov. Velik del prebivalstva EU se je torej spoprijemal s strahom in krizami, kar je del politike zlorabil in ponudil enostavne rešitve, polarizacijo, ter za razmere lažno obtožil politične alternative.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.