(Ne)primerna državna sekretarka?

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu zaradi afere z nakupom sodne stavbe nadomestila Dominiko Švarc Pipan, si izbira najbližje sodelavce, pri čemer je za položaj državne sekretarke izbrala Aleksandro Spasojević. Predlog za njeno imenovanje je bil že na dnevnem redu vladne seje, a je bil umaknjen, ker premier Robert Golob ni dal soglasja.

Kdo je Aleksandra Spasojević? Je dolgoletna državna uslužbenka, pravnica s pravniškim državnim izpitom, ki je zasedala tudi različne vodstvene položaje v različnih državnih organih. Že konec leta 2014, tedaj je vlado vodil Miro Cerar, notranje ministrstvo pa Vesna Györkös Žnidar, je bila vršilka dolžnosti direktorice pomembnega direktorata za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu in je tudi kandidirala za polnopravni prevzem položaja. Nazadnje ni bila izbrana.

Večino kariere je prehajala med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za pravosodje, vmes pa je za nekaj časa odšla na tožilstvo, kjer je prevzela mesto generalne direktorice vrhovnega državnega tožilstva. Od tam se je leta 2019 vrnila na ministrstvo za pravosodje prav v času, ko ga je prvič vodila Andreja Katič, in postala namestnica direktorice direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo.

Leto zatem je sledila menjava vlade. Po odstopu premiera Marjana Šarca je novo vlado sestavil Janez Janša. Ministrstvo za pravosodje je tedaj prevzela Lilijana Kozlovič iz SMC, notranje ministrstvo pa Aleš Hojs (SDS) in Aleksandra Spasojević je službo na ministrstvu za pravosodje zamenjala s službo na notranjem ministrstvu. Tam je bila zaposlena v že omenjenem direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, kjer so za vlado pripravljali odloke, s katerimi je potem ta mimo državnega zbora (protiustavno) posegala v človekove pravice.

Aleksandra Spasojević je bila za ta svoj prispevek tudi finančno nagrajena, saj se je s koronskimi dodatki pogosto uvrščala med najbolje plačane zaposlene na ministrstvu oziroma v policiji. Marca 2021 se je recimo med 8650 zaposlenimi znašla na 133. mestu s 6640 evri bruto plače. To je bil čas, ko je že peti mesec veljala policijska ura, ki je prepovedovala gibanje med 21.00 in 6.00, čas, ko so mladoletni dijaki prejeli pozive na sodišče, ker so pred šolo pozvali k odprtju šol, čas, ko je vlada zapovedala novo 11-dnevno popolno zaprtje države, in čas, ko je bila na ustavno sodišče vložena pobuda za ustavno presojo prepovedi protestov, na podlagi katere je bila nekaj mesecev kasneje izdana ena pomembnejših odločb ustavnega sodišča.

Če bi bila nazadnje Aleksandra Spasojević vseeno imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje, bi to bilo zgolj še eno v vrsti imenovanj ljudi, ki so tvorno sodelovali pri kršitvah človekovih pravic v času prejšnje vlade, na visok položaj pod sedanjo vlado. In to ravno na pravosodnem ministrstvu, ki si je za nalogo zastavilo popravo krivic, storjenih s protiustavnimi odloki. Med bolj znanimi je imenovanje Urške Židan, ki je pod Hojsom podpisala navodila za pregon organizatorjev protestov, na čelo direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu.

Da o policiji, kjer so napredovali največji navdušenci nad medepidemično represijo, niti ne govorimo.