19. 3. 2024 | Kultura
Klavdij Sluban / Vrhunci neštetih potovanj in prehojenih kilometrov
Retrospektivna razstava Klavdija Slubana v Galeriji Jakopič
© Klavdij Sluban
V Galeriji Jakopič bodo danes, ob 19.00 odprli retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo s 153 fotografijami iz različnih ciklov predstavila vrhunce neštetih potovanj in prehojenih kilometrov v Parizu rojenega Slubana. Na ogled bo do 25. avgusta.
Za Slubanovo doslej največjo retrospektivno razstavo sta avtor in kuratorka razstave Marija Skočir v poglobljenem dialogu zasnovala izbor, ki predstavlja vrhunce več kot treh desetletji Slubanovega ustvarjanja. Predstavljeni so cikli V oklepajih, Balkan, Črno morje, Sneg, Tavanja in Prečenja.
Razstavo uvedejo fotografije velikih formatov iz različnih kasneje predstavljenih ciklov, ki so veličasten uvod v Slubanovo videnje sveta. Ta je na prvi pogled temačen in ovit v črnine; v resnici pa je njegovo glavno prizadevanje odstiranje plasti temine, da bi v njej razprl pot svetlobi, so zapisali v sporočilu za javnost.
Sluban (1963) je velik del svojega fotografskega raziskovanja preživel z mladoletnimi zaporniki. Del razstave je posvečen enemu izmed njegovih najprepoznavnejših dolgotrajnih fotografskih ciklov V oklepajih - z zaprtimi prostori mladoletniških zaporov v Franciji, vzhodni Evropi ter Srednji in Južni Ameriki, ki ga je fotograf začel leta 1995. Od takrat dalje Sluban za mlade zapornike organizira fotografske delavnice.
Za Slubanovo doslej največjo retrospektivno razstavo sta avtor in kuratorka razstave Marija Skočir v poglobljenem dialogu zasnovala izbor, ki predstavlja vrhunce več kot treh desetletji Slubanovega ustvarjanja. Predstavljeni so cikli V oklepajih, Balkan, Črno morje, Sneg, Tavanja in Prečenja.
Najstarejše fotografije so iz cikla Balkan - Tranzit, ki so nastajale od leta 1992 in oblikovale sklop podob vojne na Balkanu. Tukaj je bil zanj prelomen trenutek, ko se je odločil za umetniško in ne dokumentarno fotografijo ali fotoreportersko kariero, je povedala kuratorka razstave Skočir. Po letu 1992 se je Sluban izogibal vojnim območjem in se iz Istanbula konec 90. let preteklega stoletja z ladjo odpravil v Odeso. Potoval je prek Črnega morja na obale Baltika in ponovno obiskal države nekdanje Sovjetske zveze. Kot je povedal, se v tem ciklu enajstih fotografij z naslovom Črno morje "temnine začnejo poglabljati in se približujemo večjemu minimalizmu".
Eden izmed njegovih glavnih navdihov je sneg in kljub temu, da ni glavni subjekt na vseh fotografijah v istoimenskem ciklu, poraja motive v svoji tihi likovni prisotnosti. Kot samostojen cikel je Sneg prvič izstopil lansko leto na razstavi v Vili Borghese v Rimu kot tema rdeče, pravzaprav bele niti, Slubanovega tridesetletnega ustvarjanja, piše v sporočilu za javnost.
Cikel z naslovom Tavanja združuje analogno izdelane fotografije Japonske in že z naslovom nakazuje, da se je fotograf ob svojem vodnik, pesniku haikajev in haikujev iz 17. stoletja Macui Bašu, prepustil navdihu poezije na poteh skozi deželo. Tako kot pesnik je tudi Sluban prehodil 500 kilometrov dolgo pot po starodavni cesti Tokaido od Tokia do Kjota.
Kot navajajo v galeriji, je Prečenja cikel ključnih fotografij z najobsežnejših in najekstremnejših Slubanovih potovanj. Slednja so fotografu začrtala zanesljivo pot v izrazito individualen avtorski jezik, ki dela njegovo fotografijo izčiščeno in prepoznavno. Tu so zajeta njegova dolga potovanja s transsibirsko, transmongolsko in tibetansko železnico do Vzhoda, bivanja v ekstremnih pogojih in oddaljenih osamelih krajih. Razstavo zaključuje fotografija vrat šintoističnega svetišča na otoku Icukušima v ozvočnem prostoru.
Vse predstavljene fotografije so bile – v analogni in digitalni tehniki – izdelane posebej za to razstavo kot avtorjeva donacija zbirki Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Razstavo spremlja obsežna fotomonografija z besedilom Marije Skočir in pesniškim ciklom Borisa A. Novaka, ki je v kompletu z originalno analogno fotografijo na voljo tudi kot posebna izdaja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.