Algoritemsko favoriziranje skrajnosti

TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, zdaj že dolgo ni več le platforma za objavljanje kratkometražnih posnetkov plesnih rutin. Ne, platforma, kjer čas redno preživlja več kot milijarda in pol ljudi, je za mnoge postala osrednji vir novic, tudi političnih, zato so se na TikToku ugnezdili tudi številni politiki, mnenjski voditelji in ideološki influencerji, ki želijo s pomočjo kratkih, lahko prebavljivih videov nagovoriti mlade potencialne volivce. Kakor ugotavlja nedavna raziskava bruseljskega časnika Politico, je pri tiktokovski mobilizaciji novih podpornikov v Evropi uspešna predvsem skrajna desnica, ki na platformi prešteva daleč največ sledilcev in nabira daleč največ všečkov. Pri Politicu sočasno poudarjajo, da so mladi po vsej Evropi čedalje bolj naklonjeni skrajno desni opciji: »Nekatere projekcije kažejo, da bodo skrajno desničarske stranke na junijskih evropskih volitvah osvojile rekordno število sedežev.«

Zaton klasičnih medijev

Moč, ki jo imajo družbena omrežja pri oblikovanju političnih prepričanj in nagovarjanju morebitnih volivcev, je seveda nezanemarljiva, to je jasno že dolgo: med drugim smo jo občutili denimo pri aferi Cambridge Analytica, pri rafalih tvitanja izpod prstov Donalda Trumpa in Maršala Twita, pri instagramizaciji javne podobe nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, te dni pa o tem goreče razglabljamo zaradi poskusov modernizacije piarovskih strategij predsednika vlade Roberta Goloba, ki se oddaljuje od tradicionalnih medijev in se čedalje bolj osredotoča na komunikacijo prek družbenih omrežij.

V nedavnem podkastu za portal N1 je dr. Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani poudaril, da »klasični mediji drastično izgubljajo branost, gledanost. Zgodi se odločitev, da je treba tekmovati z novimi mediji – ne biti komplementaren, ampak tekmovati. To pomeni trivializacijo, tudi radikalizacijo«. Dodal je še, da »s klasičnimi mediji ne boš dosegel določenih populacij« in da »zrel politik tega ne more ignorirati«. Mladi namreč pomenijo nezanemarljivo volilno silo: kot je pisalo v odmevnem članku časnika Politico, se bodo lahko »v Nemčiji, Avstriji in Belgiji evropskih volitev udeležili šestnajstletniki, v Grčiji imajo volilno pravico sedemnajstletniki«, pridobivanje politične naklonjenosti mladih pa je seveda tudi dolgoročna naložba.

Dejstvo je, da je za uspešno nagovarjanje tistih potencialnih volivcev, ki ne spremljajo klasičnih medijev, treba stopiti v korak s časom in presedlati na platforme, ki jih mladi dejansko uporabljajo. In seveda to ni Twitter oziroma X, še posebej pa to ni Facebook, kjer čas preživljajo predvsem njihovi starši, babice in dedki. Zato, da politični glasovi na družbenih omrežjih dosežejo mlada ušesa, se morajo politiki prilagoditi in osvojiti TikTok, ki za številne mlade postaja osrednji spletni vir informacij: nedavna raziskava analitične organizacije Pew Research Center je ugotovila, da naj bi se delež uporabnikov TikToka, ki novice konzumira pretežno na tem omrežju, od leta 2020 do danes podvojil. Podobno je tudi pri nas: raziskava Slovenskega javnega mnenja, ki je bila v ponedeljek objavljena v Delu, ugotavlja, da »v starostni skupini do 30 let politične vsebine v medijih spremlja le vsak četrti«, Delo pa je ob tem opozorilo tudi na dejstvo, da so »ključna informacijska orodja mladih družbena omrežja, večinsko TikTok«.

Skrajna desnica je na platformi tako uspešna zato, ker razume njeno logiko, s tem pa pridobiva predvsem mlade volivce.

Novi slovenski influencerji

Slovenski politiki se v tem nenavadnem ekosistemu, ki mu pravimo TikTok, še niso zares udomačili. Stranka Nova Slovenija (NSi), ki se je v nedavnem videu na TikToku v neposrečeni šali preimenovala v stranko »Novi slovenski influencerji«, je doslej na platformi zbrala le dobrih 2300 sledilcev. Stranka SDS je na platformi v slabih dveh letih zbrala manj kot 5000 sledilcev, Janez Janša pa jih je nabral kakšnih 6000. Številke na drugem polu so podobne: Gibanje Svoboda, ki je konec leta 2022 zapustilo omrežje Twitter, je na TikToku v dveh letih zbralo okoli 4500 sledilcev, poslanska skupina Levica jih ima zgolj dobrih 1700.

Skratka, gre za dokaj zanemarljive številke, in verjetno so naše politične stranke pri osvajanju TikToka tako neuspešne zato, ker njihova prisotnost na omrežju deluje prisiljeno in neavtentično: kot bi jim kakšen svetovalec za odnose z javnostmi predlagal, naj si na TikToku ustvarijo profil, da ostanejo v koraku s časom, kar so storili, nato pa so hitro začeli tavati v temi. Ustvarjanja vsebin za TikTok se vsi lotevajo zelo okorno, na primer s slabo odigranimi skeči, ki naj bi bili duhoviti, a to niso, in kvazispontanimi posnetki izjav, ki navadno potekajo v strankarskih pisarnah, največ pa objavljajo odlomke iz televizijskih soočenj in odlomke posnetkov sej državnega zbora, kar preveč spominja na klasične medije, ki se jim, kot smo že ugotovili, mladi dokaj trmasto izogibajo.

Pri širjenju konservativnih nazorov in desničarske propagande je na TikToku pri nas mnogo bolj kot sama desnica uspešen njen podmladek, na primer razvpita influencerka Zala Klopčič, sicer podpredsednica Slovenske demokratske mladine. Ob drsenju po političnih vsebinah na slovenskem TikToku zelo hitro naletimo na njene kratke video bloge, saj jih snema in objavlja kot po tekočem traku, na platformi je zbrala že znatno več sledilcev kot sam Janez Janša (7200, njene objave pa imajo skupno 143.000 všečkov, kar je skoraj trikrat več od Janše). Zagnana tiktokerka in podkasterka na omrežju pod pretvezo širjenja tradicionalnih družinskih vrednot med drugim marljivo propagira homofobijo in transfobijo ter protimigrantsko, nacionalistično in populistično retoriko.

Ob raziskovanju političnih vsebin na slovenskem TikToku bomo hitro naleteli tudi na primer na profil Odkrita Slovenija, ki ga vodi Sandi Žnidaršič, sicer predsednik lokalnega odbora stranke SDS v Loški dolini. Na TikToku je zbral že skoraj 25.000 sledilcev, katerim trenutno promovira peticijo proti postavitvi azilnih domov na območju Obrežja in Središča ob Dravi. Skratka, mlajša generacija privržencev slovenske desnice je na TikToku nekako prevzela vlogo glasnika stranke SDS in tako uspešno zakrpala vrzel, ki je na omrežju nastala zaradi družbenoomrežne nekompetentnosti samih politikov in njihovih piarovskih ekip.

Eksperimentalni laboratorij

Drugod po Evropi gre politikom, predvsem desnosučnim, pridobivanje naklonjenosti mladih uporabnikov TikToka od rok mnogo bolje kot pri nas. »Platforma je v Evropi postala eksperimentalni laboratorij populističnih voditeljev, ki delijo bombastične televizijske nastope in goreče govore, uokvirjene s svetlimi ozadji in emodžiji, medtem ko napadajo migrante, islam in zanikajo podnebne spremembe,« je zapisal Politico.

Raziskava bruseljskega časnika je kot eklatantni primer skrajno desnega politika, ki je postal zvezda na TikToku, navedla 28-letnega evropskega poslanca Jordana Bardella, varovanca francoske populistke Marine Le Pen. Na omrežju je pridobil naklonjenost dobrega milijona sledilcev, to pa naj bi mu uspelo predvsem zato, ker se v številnih objavah prebrisano izogiba očitno političnim temam in na TikToku načelno niti ne omenja imena svoje stranke. Sledilcev ne poziva, naj se udeležijo volitev, pogosto pa nastopa kot dokaj klasičen spletni vplivnež: med drugim objavlja posnetke rokovanja s privrženci in snemanja selfijev z mladimi feni, degustiranja čokoladic v Strasbourgu, srkanja vina v južni Franciji in igranja videoiger. Raziskava poleg njega izpostavi tudi italijansko poslanko Silvio Sardone, ki je na platformi dobrim 100.000 sledilcem širila islamofobno propagando, in poljskega skrajno desnega politika Patryka Jakija, ki je z dobrimi 200.000 sledilci delil posnetek fizičnega napada na mlado dekle in njeno mamo ter brez kakršnegakoli dokaza za napad okrivil migrante.

Politico je preštel 186 evropskih poslancev, ki so aktivni na TikToku, in ugotovil, da četrtina teh pripada skrajno desnim strankam in poslanskim skupinam. V vseprisotnosti na TikToku najbolj izstopata poslanski skupini Identiteta in demokracija (ID) ter Evropski konservativci in reformisti. Evropski poslanci, ki pripadajo tema dvema skupinama, so na TikToku skupno nabrali skoraj 39 milijonov všečkov in dobra dva milijona sledilcev, poroča Politico, ter ob tem omeni, da jim poslanci iz Evropske ljudske stranke (ELS), največje in najstarejše skupine v evropskem parlamentu, pri doseganju občinstva na TikToku ne sežejo niti do gležnjev.

Razcvet tovrstnih vsebin na TikToku naj bi bil tudi posledica tega, da algoritmi tega omrežja – kot tudi številnih drugih – prednost dajejo polarizirajočim vsebinam, ki izzovejo najmočnejše odzive. Vsebine, ki so deležne največ ogorčenja, se bodo po TikToku razširile najbolj viralno, saj njegovi algoritmi favorizirajo skrajnost. »Skrajna desnica TikTok uporablja bolj strateško, na platformi je tako uspešna zato, ker razume njeno logiko,« je za Politico povedal nemški analitik Martin Degeling.

Vohunsko orodje kitajske (nad)vlade

Širjenje desničarske ideologije po TikToku je značilno predvsem za Evropo, kjer se lahko omrežje pohvali s kar 142 milijoni uporabnikov. Številni ameriški politiki se namreč TikToku načelno izogibajo, saj je aplikacija v lasti kitajskega podjetja, korporacije ByteDance. Zato številni zahodnjaški, predvsem pa ameriški skeptiki trepetajo, da gre pravzaprav – podobno kot na primer pri aferi Huawei – za vohunsko orodje kitajske (nad)vlade.

TikTok namreč shranjuje naše biometrične podatke, ki naj bi imeli v dobi digitalnih totalitarizmov velik potencial za instrumentalizacijo v nadzorne, vohunske in vojaške namene. Zahod zato trepeta, da ByteDance te podatke deli s kitajsko vlado in da potemtakem razvpita aplikacija pomeni veliko grožnjo za nacionalno (kiber)varnost ZDA. Med drugim je senat ZDA leta 2022 sprejel predlog zakona, ki zveznim uslužbencem prepoveduje njeno uporabo.

Čeprav pri TikToku trdijo, da podjetje ni v službi kitajske komunistične partije, je omrežje kljub temu te dni ponovno pod drobnogledom ameriške vlade: v kongresu so nedavno z večino izglasovali ukrep, ki naj bi TikToku sčasoma prepovedal delovanje v ZDA, če omrežje ne pretrga vezi s svojo krovno korporacijo ByteDance. Iz podobnih vzgibov je uporabo aplikacije prepovedal tudi evropski parlament, a zgolj v omrežju evropskega parlamenta in na službenih telefonih njegovih zaposlenih. A to nekaterih poslancev več kot očitno ni ustavilo pri tem, da TikTok uporabljajo kot orodje politične propagande.