Javni evri za domoljubne veterane

Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?

Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) »je domoljubna, samostojna …«, Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB Slovenije) si prizadeva za utrjevanje vrednot narodnoosvobodilne vojne. Te vrednote »so zlasti: domoljubje ...«. Zveza policijskih veteranskih društev Sever (Zveza društev Sever) je »prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje …«, Zveza društev general Maister je nepridobitna nevladna organizacija, ki deluje »z namenom razvijanja in utrjevanja domoljubja«. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve »je domoljubno in veteransko društvo …«.

Gre torej za domoljubna društva oziroma zveze društev. Če želijo javno sofinanciranje, morajo pridobiti status društva, ki deluje v javnem interesu. Potem njihovo promocijo domoljubja in različnih zgodovinskih dogodkov redno financira država. Ne gre za to, da bi te nevladne organizacije pridobivale javna sredstva za projekte, ki jih naroči država in jih potem izpeljejo, kakor je v navadi v nevladnem sektorju. Za te projekte se lahko prijavljajo posebej, dodatno, če lahko ponudijo storitve, za katere država ali Evropska unija razpiše projekt. A veteranska društva so samodejno deležna rednega financiranja za delovanje samo. Zgolj zato, da ohranjajo spomin na neko obdobje, večinoma na osamosvojitev, nekaj pa tudi na protifašistični boj med drugo svetovno vojno. In da promovirajo domoljubje.

Tudi postavitev in vzdrževanje spominskih znamenj, ki jih za lastno promocijo postavlja veteransko združenje VSO, nad katerim bdi SDS, plačamo vsi.

Kljub temu se ta javna nepovratna sredstva ne razdeljujejo na lepe oči. Merila so dokaj natančno razčlenjena in sredstva se na ravni ministrstva delijo po precej objektivnih merilih, ki so določena v »Merilih za izračun sofinanciranja dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju vojnih veteranov«. Vse aktivnosti, ki na razpisu prinašajo točke, so taksativno naštete in ovrednotene z vnaprej določenim številom točk. Več točk ko veteranska organizacija zbere, več javnih sredstev prejme.

Točke in evri 

Precej točk in s tem proračunskih evrov prinese članstvo. Za vsakega člana, ki je hkrati veteran in ima torej priznan status vojnega veterana, veteranska organizacija prejme točko. S kar 300 točkami je ovrednotena »organizacija osrednje državne proslave« ob katerem od sedmih taksativno naštetih državnih praznikov. A precej več točk je mogoče zbrati z manjšimi tovrstnimi prireditvami. Vsako sodelovanje z delegacijo ali praporom pri državni proslavi je vredno 20 točk, posamezna organizacija spominske slovesnosti ob državnem prazniku na lokalni ravni ali ob kakem drugem »pomembnem dogodku iz zgodovine, ki ni zaznamovan kot državni praznik,« ter proslava ob »jubilejnih dogodkih« prinese po 50 točk. Sodelovanje pri spominski slovesnosti prinese 10 točk, polaganje venca ob spominskem znamenju (ki se ob vsakem znamenju upošteva do dvakrat na leto) pa 5 točk. Predavanja, okrogle mize ali (strokovne) ekskurzije, strokovna srečanja ter likovni ali literarni natečaji štejejo 20 točk. Organizacija ali soorganizacija tabora prinese 40 točk na dan prireditve, postavitev tematske razstave 30 točk, organizacija predavanja v šoli ali športne prireditve za mlade po 10 točk. Založništvo knjige ali druge publikacije 50 točk, sozaložništvo 20, izdajanje tiskanega glasila 10 na izdajo, internega ali elektronskega glasila 3 točke. Vzdrževanje internetne strani veteranske organizacije na leto prinese 60 točk. Mednarodne aktivnosti, organizacija, sodelovanje ali udeležba na njih, so ovrednotene s 3 do 30 točkami.

Precejšen vir sredstev so tudi spominska znamenja, ki jih je v Sloveniji največ iz druge svetovne vojne. Postavitev spomenika ali spominskega znamenja prinese 50 točk, obnova spomenika ali postavitev spominske table ali plošče prinese 20 točk. Prava zlata jama se zdi »vzdrževanje spominskega obeležja v upravljanju veteranske organizacije«, ki je vredno 5 točk in je namenjeno »rednemu letnemu vzdrževanju posameznega obeležja« in je praktično fiksen vsakoletni prejemek veteranske organizacije. Iz povedanega je jasno, zakaj zadnje desetletje ali dve kot gobe po dežju rastejo vedno nova, bolj ali manj smiselna spominska znamenja na desetdnevno, osamosvojitveno vojno. Eno od teh je recimo nedavno na hiši dobila nekdanja poslanka SDS in vplivna strankarska funkcionarka ter podpredsednica veteranskega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Mojca Škrinjar. Na spominski plošči piše, da je za potrebe teritorialne obrambe v svoji hiši skrivala orožje.

Novi in stari veterani

Posebna zgodba je prav Združenje za vrednote osamosvojitve, katerega vodstvo (in članstvo) se prekriva z vodstvom in članstvom SDS (in NSi). Gre za leta 2010 ustanovljeno društvo, status društva, ki deluje v javnem interesu, pa je pridobilo leta 2013. Podelilo mu ga je ministrstvo za delo pod vodstvom Andreja Vizjaka (SDS) po predhodnem soglasju ministrstva za izobraževanje in obrambnega ministrstva, ki ga je tedaj vodil Aleš Hojs (SDS), kasnejši predsednik združenja. Soglasje ministrstva za izobraževanje je kot državna sekretarka ministrstva podpisala že omenjena Mojca Škrinjar, tedaj članica, sedaj podpredsednica združenja.

Veteranskih organizacij, ki se potegujejo za nepovratna javna sredstva za delovanje, je danes skupaj 13. Izstopata dve – Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza združenj borcev NOB – ki sta največji in deležni tudi najvišjega financiranja z dobrega pol milijona evrov na leto vsaka. Sledijo Zveza policijskih veteranskih društev Sever (222 tisoč evrov), Zveza društev general Maister (185 tisoč evrov) ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (162 tisoč evrov). Naslednja trojka društev je deležna že precej skromnejšega financiranja, to so Združenje TIGR (69 tisoč evrov), Zveza MORIS (61 tisoč evrov) ter še dodatno Veteransko društvo MORIS (45 tisoč evrov). Preostalih pet veteranskih društev prejme od 38 tisoč do 5000 evrov. Podatki so za letošnje leto, ko je država v ta namen skupaj namenila 1,9 milijona evrov.

Merila za financiranje veteranskih društev se zdijo precej objektivna in spodbujajo aktivnosti veteranov, med katerimi je na prvem mestu promocija domoljubja.

Za primerjavo, vsi mediji skupaj – na razpis za sofinanciranja programskih vsebin medijev se jih prijavlja več kot sto (vsako leto niso vsi uspešni) – na leto prejmejo le malo več javnih sredstev. Zadnjih pet let je država na leto za to sofinanciranje skupaj namenila 2,8 milijona evrov, pred tem pa še precej manj. Pri čemer je verjetno vedno bolj jasno, da brez delujoče medijske krajine ni ne demokracije in navsezadnje tudi veteranskih združenj ne.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na najstarejšo in eno izmed dveh največjih veteranskih organizacij, Zvezo združenj borcev NOB, tisto, ki poleg domoljubja, ki je v srži ločevalna in razdiralna »vrednota«, promovira tudi »svobodomiselnost, protinacifašizem, tovarištvo, enakopravnost, solidarnost, humanost, socialno pravičnost …« Številnost članstva se z leti pričakovano zmanjšuje, kot se v zgodovino odmikajo dogodki druge svetovne vojne. V zadnjem poldrugem desetletju se je članstvo zmanjšalo za tretjino. S slabih 50 tisoč članov na dobrih 30. Odhajajočo generacijo, ki je bila udeležena v NOB, se trudijo nadomeščati »predvsem z generacijo mlajših upokojencev in mladih simpatizerjev vrednot NOB.

Tu gre predvsem za vnuke nekdanjih bork in borcev,« pojasnjuje generalna sekretarka zveze Manja Konkolič. Kar se financiranja iz državnega proračuna tiče, opozarja, da so v preteklosti imeli »velike težave, saj so nam nekatere vlade znatno zmanjšale sredstva za delovanje. Sedaj se stvari ponovno vračajo v okvir financiranja po kriterijih, ki jih razpisuje ministrstvo za obrambo«. Res se jim je navkljub objektivnim merilom financiranja že samo v zadnjem desetletju poznalo občutno zmanjšanje javnih sredstev v letih 2021 in 2022, ko je o tem odločala vlada Janeza Janše.

Zveza združenj borcev NOB sicer bdi nad stanjem številnih partizanskih spomenikov, plošč, znamenj in podobno, ki pa jih je s časom prav tako vedno manj. Če jih ne odstrani kar kakšna izmed desnih vlad, se »dogaja tudi, da spomeniki in obeležja izginjajo, predvsem pri prenovi nekdanjih tovarniških objektov in šol. Mnogi ostanejo pozabljeni v skladiščih ali kleteh. Dogaja se tudi, da so obeležja NOB pogosto tarča nepridipravov, ki jih poškodujejo, storilcev pa policija ne odkrije,« še pojasnjuje Manja Konkolič.

Pomen nekdaj največje Zveze združenj borcev NOB se bo po logiki stvari v prihodnje gotovo še dodatno zmanjševal. Predvsem v Združenju za vrednote osamosvojitve pa bodo postavljali nova in nova spominska znamenja, ki prinašajo dodatne točke oziroma nepovratne javne evre